Z manj mišic, a z veliko občutka in znanja

Zakaj pravijo, da je Juventusov BBC boljši kot Barcelonin MSN, je razkril kar eden od članov belo-črne neprebojne obrambne trojice Leonardo Bonucci. »Jezen sem, ne bi smeli dobiti takšnega gola,« je po zanesljivem napredovanju italijanskega prvaka s 4:1 v finale lige prvakov bentil Bonucci.

Čeprav je bil Juventus zanesljiv, prepričljiv in za razred boljši od Monaca, Bonucciju ni šlo iz glave, na kakšen način je po 690 minutah v ligi prvakov klonila obramba, ki je bila v 180 minutah dvoboja z Barcelono nerešljiva uganka tudi za Lionela Messija, Luisa Suareza in Neymarja. »Iz nje se moramo nekaj naučiti, da ne bi ponovili napake v finalu,« je še dodal nezamenljivi branilec in ob Giorgiu Chielliniju najtrdnejši člen tria BBC, ki ga dopolnjuje še Andrea Barzagli.

Bonucci je eden od najbolje izklesanih izdelkov iz klasične italijanske šole branilcev, zanesljiv, discipliniran in trden kot skala. Njegova dodana vrednost je še prefinjen slog igre. S svojo vitko postavo ne uteleša podobe mišičastega in robatega gladiatorja, a z obrambno inteligenco in žilavostjo nadomešča manko mišic ali poguma nastavljanja glave tudi v čevelj, kar je značilnost neizprosnega borca Chiellinija. Pa vendar, njegov obrambni sloves je imel temelje v zvezni vrsti, kjer je sprva začel nabirati prve nogometne metre. Poskus, da bi postal zvezni igralec, mu je samo koristil v preobrazbi v obrambnega. Njegovo najmočnejše orožje je tehnično dovršena in z zvrhano mero občutka izvedena dolga podaja. 

Karierna pot je bila nekoliko zavita in pomenljiva. Pri Viterbeseju so ga odkrili Interjevi lovci za nadarjene igralce, toda niso imeli kaj prida zaupanja vanj, saj je od leta 2007 do 2009 (2006. je za Inter igral tudi edino in svojo prvo tekmo v serie A) izkušnje nabiral kot posojeni igralec pri Trevisu in Pisi (vodil jo je sedanji selektor Gian Pero Ventura), nato še pri Bariju, dokler ga Juventus ni odkupil in »oklenil« z verigami.

Prestopna kombinatorika je imela tudi pisano lastniško zakulisje. Leonardo je bil del Interjeve trgovine, po kateri sta iz Genoe v Milano odšla Diego Milito in Thiago Motta, Bonucci pa v Genovo in od tam v Bari, ki je postal delni lastnik tedaj štiri milijone evrov vrednega branilca. Po letu dni pri Bariju ga je v Torino pripeljal Juventus, ki je zanj plačal 15 milijonov evrov.

Prestop k Juventusu je pomenil neverjeten karierni vzpon. Nemudoma mu je reprezentančna vrata odprl tedanji selektor Marcello Lippi. Legendarni sivolasec je tudi zapečatil njegov obrambni položaj v postavitvi 3-4-3, pozneje tudi zaščitni znak Antonia Conteja, njegovega trenerja pri Juventusu. V vlogi srednjega branilca zadnje trojice je postal eden od najbolj iskanih obrambnih igralcev na svetu. Z Juventusom je pred kratkim sklenil pogodbo do leta 2021, toda milijoni Manchester Cityja in Chelseaja še kar vznemirjajo Juventusove finančnike in oblikovalce športne politike. Conte ga je želel odpeljati s seboj v London, toda niti 60 milijonov evrov ni zadostovalo, da bi se torinski selektorji uklonili. Zdaj je vztrajen Pep Guardiola, ki s katarskim denarjem lahko licitira do neslutenih višav.

»Ne vem, kje bodo drugi, za sebe lahko zatrdim, da bom še leta 2021 v Juventusu,« minule dneve nenehoma odgovarja Leonardo Bonucci, ki je lani šel skozi pravi pekel. Njegov sin Matteo je šele po dveh operacijah opravil s kronično boleznijo. Leonardo je bil v tako hudi stiski, da je resno razmišljal tudi o koncu kariere. Hudi stresi so na površje prišli pozimi, ko se je zapletel v spor s trenerjem Massimilianom Allegrijem. Padale so težke besede, menda so pele tudi pesti, na koncu sta si segla v roke, predvsem zaradi Allegrijeve zahteve, da se opraviči. Trenerju, ki ga je začasno tudi izločil iz moštva, je v bran stopil tudi klub in Bonucci je bil tako rekoč stisnjen v kot. Allegri je bil zmagovalec spora, saj se je Bonucci pokesal. Še večji zmagovalec je bil Juventus, ki je utrdil avtoriteto trenerja in kluba. Očitno pa se je nekaj naučil tudi Bonucci, ki od takrat igra v vrhunski formi.

Gorazd Nejedly