Za napredovanje 42 odstotkov možnosti

V desetih letih naši klubi v 1. kolu kvalifikacij za evropsko ligo napredovali le osemkrat.

Objavljeno
30. junij 2015 16.46
Gorazd Nejedly, šport
Gorazd Nejedly, šport

Ljubljana – Dan pred prvim dejanjem nove nogometne sezone je pri Domžalah, Celju in Luki Koper čutiti veliko optimizma. Toda statistika nastopov slovenskih klubov v 1. kolu kvalifikacij za evropsko ligo v zadnjih desetih letih ni obetavna. In kdo od naše trojice ima v 1. kolu največje možnosti z napredovanje?

Celje in Domžale bosta v četrtek (oba ob 20. uri) pred domačimi navijači gostila Čukarički iz Beograda in Slask iz Wroclawa, dobro uro pozneje (21.15) bo Luka Koper v Reykjaviku proti Vikinguru začela evropsko bitko. Povratne tekme bodo teden dni pozneje, 9. julija.

Kljub optimizmu z realno podlago, saj so domala vsi trije klubi ohranili ali še okrepili svoje zasedbe, pa se ne kaže napihovati. Desetletna bilanca slovenskih klubov v kvalifikacijah za evropsko ligo je nasploh precej klavrna, zaradi česar kaže biti previden. V prvih kolih so namreč kar enajstkrat ostali praznih nog, osemkrat so napredovali. Slovenske barve so v tem obdobju zastopali Olimpija, Domžale, Luka Koper, Gorica, Interblock, Celje, Mura in Rudar. Maribor v tem obdobju sploh ni začel kvalifikacij v 1. kolu.

Na seznamu premaganih tekmecev ni bilo močnejših klubov, naši so pretežno premagovali »eksotične« klube iz San Marina, BiH, Črne gore, Estonije, Azerbajdžana, Luksemburga. Toda v prvih kolih bistveno uglednejših in zahtevnejših nasprotnikov po obstoječi formuli niti ni mogoče dobiti. Če so jih naši klubi že dobili, so praviloma potegnili kratko.

Favoritinja le Luka Koper

Kljub slabim izkupičkom naši klubi iz sezone v sezono ohranjajo visoke tekmovalne ambicije. Res je, da so v besedah precej močnejši kot v dejanjih, a jih naprej vodi pregovor: kar te ne ubije, te okrepi. Ta še posebej velja za Luko Koper, ki je od letošnje trojice edina v vlogi izrazitega favorita, pa čeprav je slovenski pokalni prvak tudi negativni slovenski rekorder. Ima izrazito slab izkupiček v prvih kolih v zadnjem desetletju, saj je v petih poskusih napredoval le enkrat, v minuli sezoni. Toda pri žrebu se je Kopru nasmehnila sreča, islandskega tekmeca sploh ni na lestvici Evropske nogometne zveze med petstoterico, medtem ko je Koper na 288. mestu s koeficientom točk 4475.

Domžale imajo za seboj pestro desetletje in imajo ob Olimpiji med slovenskimi klubi v 1. kolu kvalifikacij od sezone 2005/06 najboljši izkupiček – napredovale so dvakrat in obakrat v svojih prvih dveh evropskih sezonah. Dvakrat so tudi izgubile. Domžale so na lestvici UEFA uvrščene devet mest višje od srbskega tekmeca – 320. (3475) : 329. (3275).

Celje v desetih letih še ni šlo prek prve ovire in malo možnosti je, da bi lahko obrnilo krivuljo navzgor. Poljski Slask je skoraj 150 mest višje na lestvici UEFA in je od slovenskih klubov slabši le od Maribora. Celje je na 333. mestu s koeficientom 3225, medtem ko je Slask 186. s 8880 točkami.

Zanimivo pa je, da sta od Luke Koper, Celja in Domžal na lestvici višje uvrščeni Mura in Olimpija. Soboški klub je kar drugi na »slovenski« lestvici, na 258. mestu, Olimpija pa je na 271., tretja najvišje od naših klubov.

Desetletje za skok Maribora

Če so ocene o tem, da so slovenski klubi v zadnjem desetletju napredovali, lahko subjektivne, pa klubska lestvica krovne nogometne organizacije nekoliko bolj razkriva realnost. Pred desetletjem niti enega slovenskega kluba ni bilo med 200 najboljših. Še najvišje je bila Olimpija na 221. mestu, Maribor pa se je na 254. mestu uvrstil med 253. Gorico in 255. Celjem. Na lestvici najboljših 280. moštev je bilo uvrščeno še Primorje na 264. mesto.

Deset let pozneje je Maribor krepko napredoval in se prebil celo med 100 najboljših – na 92. mesto s koeficientom 22.225. Za primerjavo: ciprski APOEL je 62. (pred 10 leti je bil 239.), beloruski BATE Borisov je 63. (280.), bolgarski Ludogorec je 81., hrvaški Dinamo 84 (24.700) ... Da je evropska klubska lestvica lahko zelo zavajajoča in predvsem nerealna, pa je najboljši primer tekmeca Maribora v 2. kolu kvalifikacij za ligo prvakov. Po njej bi imel Maribor daleč najslabšega tekmeca, saj je kazahstanska Astana uvrščena na komaj 310. mesto.