Zadnja sezona lige prvakov pred Čeferinovo (r)evolucijo

Tretji septembrski teden prinaša čas za nogometno ligo prvakov, tekmovanje, ki pritegne interes najbolj raznovrstnega občinstva – od fanatičnih privržencev enega od 32 klubov do povsem ravnodušnih gledalcev, ki jih zanimata zgolj modna smer Cristiana Ronalda ali pričeska Paula Pogbaja. Liga prvakov je zgodba o uspehu, pred njo pa so še lepši in donosnejši časi.

Prav zanimivo bo spremljati pot najboljših proti vrhuncu klubske sezone, ki bo napočil v razdejani in razdeljeni Ukrajini. Kijevski olimpijski štadion bo namreč 26. maja prihodnje leto gostil finale lige prvakov, kar bo pravšnji uvod v enomesečno druženje najboljših reprezentanc na svetu, ki se bodo zbrale junija in julija v sosednji Rusiji.

Stavnice pripisujejo največ možnosti za naslov prvaka uveljavljenim velesilam, kot so Real Madrid, Barcelona, Bayern in PSG, vsi drugi klubi bodo poskušali presenetiti s stavno kvoto za lovoriko nad 10. V tej sezoni plešejo med elito povečini težkokategorniki, zato ni čudno, da imajo višjo kvoto kot 500 le trije udeleženci sanjskega tekmovanja – Apoel, Karabah in seveda Maribor, ki s kvoto okrog 1500 zares izstopa. Če kotirajo na nogometnem Mont Blancu giganti iz zahodnoevropskih lig, ležijo Štajerci 20.000 milj pod morjem.

Senzacije, kakršne so v zadnjih dvajsetih letih spisali nogometni palčki à la Maribor, Petržalka, Helsingborg in drugi, bodo v prihodnje še manj verjetne, gotovo pa še težje izvedljive kot doslej. Klobuk dol pred Štajerci, ki so osupnili Evropo kar trikrat, toda v prihodnje bo imel več možnosti za naslov državnega prvaka Dravograd, kot da bi Mariboru ali drugemu slovenskemu klubu uspelo prestopiti prag elite.

Sezona 2017/18 je zadnja pred reformo lige prvakov, ki jo je sprejel izvršni odbor Evropske nogometne zveze (Uefa) dva dni po veliki zmagi Aleksandra Čeferina v boju za predsednika Uefe. Čeferin nam je večkrat zatrdil podobno, ko smo ga vprašali za mnenje o novem formatu lige prvakov, podobno je bilo nazadnje: »Liga prvakov je najboljši športni produkt na svetu, ki lahko iztrži še veliko več denarja kot doslej, hkrati moramo ohraniti načelo solidarnosti. Ne bom dopustil, da bi odpravili sanje klubov iz Slovenije ali katere druge države o tem, da bi igrali v ligi prvakov.«

Če Uefa trenutno razdeli klubom približno 1,3 milijarde evrov denarnih nagrad, bi se v triletki 2018–21, ki bo stopila v veljalo že v naslednji sezoni, to lahko povečalo na 2,4 milijarde evrov letno. Uefa naj bi namreč z boljšimi pogodbami za prodajo TV pravic približala ligo prvakov »normalnim« cenam, ki vladajo na trgih severnoameriških profesionalnih lig, a tudi evropskih lig, kakršne so angleška premier league, španska primera divison, italijanska serie A in nemška bundesliga. Na kakšen način bo Uefa dosegla zastavljen cilj?

»Z različnimi termini tekem – namesto enotne ure 20.45 bosta v naslednji sezoni dve tekmi ob 19. uri, šest tekem pa ob 21. uri – bomo prišli do še boljših pogodb. Neverjetno, kakšne ponudbe prihajajo z drugih celin; gre predvsem za Kitajsko in ZDA. S predstavniki podjetij iz teh držav sem opravil več pogovorov in vem, da lahko produkt liga prvakov dvignemo na bistveno višjo raven. Na digitalnem področju smo zaostali za ameriškimi športi, o čemer smo se pogovarjali tudi z vodstvom Facebooka,« je razkril Aleksander Čeferin. Navijači bodo torej jutri in v sredo še zadnjič krenili v sezono po standardni uri 20.45, ki se je v nogometnem miljeju uveljavila kot »ura lige prvakov«. Kako torej še izboljšati izdelek, ki ga v sezoni 2017/18 tvori 32 klubov s skupno vrednostjo igralcev 9,4 milijarde evrov? Mimogrede – največ, 745 milijonov €, so vredni nogometaši madridskega Reala, najmanj, 14 milijonov prav Mariborčani.

Uefa bo močno posegla v sestavo tekmovanja, saj bo namenila več zagotovljenih mest klubom iz prvih štirih držav na Uefini klubski lestvici. Tako bodo začele sezono 2018/19 s po štirimi klubi v ligi prvakov – brez kvalifikacij – Anglija, Španija, Nemčija in Italija, kar pomeni, da bo največ pridobila Italija, ki je v zadnjih letih prispevala v ligo od dva do tri klube, odvisno od uspešnosti tretjeuvrščenega kluba serie A v avgustovskih kvalifikacijah. Peta in šesta država z jakostne lestvice (Francija in Rusija) bosta imeli v »superligi«, kakor nekateri imenujejo ligo prvakov z novo podobo, po dva kluba, tretja bosta morala v kvalifikacije – v tem primeru je več pridobila Rusija. Države od 7. do 10. mesta (Portugalska, Turčija, Belgija, Ukrajina) bodo prispevale v »superligo« svoje klube po načelu 1+1, preostale članice Uefe še bistveno manj.

Če se je Maribor nedavno prebil na top banket kot eden desetih najboljših v kvalifikacijah, bo po novem manj prostora zanj in druge primerljive klube. Logično, 26 od 32 klubov bo stopilo v elito brez kvalifikacij, preostali se bodo dobesedno stepli za šest dragocenih vstopnic. Reforma, ki so jo začeli snovati še pred nastopom Čeferina, vendarle prinaša tudi ugodnosti za klube iz nogometno manjših držav. Državni prvak, ki bo izpadel denimo v 2. kolu kvalifikacij za ligo prvakov, bo dobil drugo priložnost v boju za evropsko ligo, torej ne bo avtomatično končal svoje poti v Evropi. To ni kar tako: v sezoni 2018/19 bo Uefa prelila 50 milijonov evrov iz lige prvakov v evropsko ligo, ob tem bo 10 milijonov več razdelila tudi med nacionalne nogometne zveze.

Čeferinova ekipa želi iztržiti več sredstev za Uefo, klube in nacionalne zveze z večjo preglednostjo poslovanja, a tudi z bolj transparentnim izbiranjem organizatorjev evropskih prvenstev, finalov lige prvakov, evropske lige in superpokalov. Sistem, ki je bil v veljavi do vključno Kijeva 2018, je vsaj teoretično omogočal nepregledno delovanje. Naslednje prizorišče vrhunca klubske sezone tako še ni znano: kandidati so morali oddati vloge do 27. januarja, Uefa bo sporočila zmagovalce natečaja po vnaprej znanih merilih 21. septembra. Kot je znano, se borita za organizacijo finala LP 2019 novi Atleticov štadion v Madridu in Baku v Azerbajdžanu.