Zapleten slovaški vozel pred prihodom v Slovenijo

Slovaška nogometna zgodba v dobrih dveh desetletjih po ločitvi s Češko nima takšne stalne prepoznavnosti v deželi pod Tatrami kot hokejska, vseeno pa je dodobra zaznamovala športni utrip dežele petih milijonov prebivalcev. Reprezentanca se je dvakrat uvrstila na veliko tekmovanje, SP 2010 in letošnji euro, prav pred gostovanjem v Ljubljani pa se je zakuhalo okrog nagrad nogometašem.

Tematika je prav tako dobro znana nekaterim drugim, ne nazadnje tudi štirikratnim svetovnim prvakom Nemcem, ki so se večkrat pogajali z vodstvom svoje bogate zveze okrog nagrad, pri nas nikakor ne gre iz spomina nesrečen razplet zadnjega vozla, pred šestimi leti v Južni Afriki; prav pri denarju in razdelitvi nagrad je odzvonilo sožitju med reprezentančnim moštvom in tedanjim predsednikom zveze Ivanom Simićem.

In zdaj se je pred zoprno oviro znašla Slovaška. Izbrana vrsta je nazadnje spodobno nastopila na prvenstvu stare celine, se tudi na drugem svojem velikem tekmovanju uvrstila v izločilni del – mimogrede, Sloveniji se to v treh poskusih ni posrečilo še nikdar –, zdaj se je ambiciozno lotila novih kvalifikacij. Pričakovanja javnosti med odštevanjem do dveh oktobrskih preizkušenj – najprej v Ljubljani, nato s Škotsko v domači Trnavi – so bila sprva prav optimistična, zdaj pa so že malce splahnela, potem ko so najprej pri dnevniku Šport pred dnevi objavili podrobnosti o mučnih in trmastih pogajanjih med nogometaši in vodstvom zveze o nagradah za posamezne tekme in uvrstitev na svetovno prvenstvo 2018. Pozneje so zanimivosti vroče teme objavljali tudi v drugih medijih, navijači so bolj kot o odsotnosti kaznovanega kapetana Martina Škrtela, ki ga bo predvidoma zamenjal neapeljski as Marek Hamšik, razpravljali o teh pogajanjih …

Nagrada ne glede na izid

Doslej so nogometaše pri zvezi nagrajevali na različne načine, nazadnje v kvalifikacijah za euro 2016 glede na kakovost tekmecev in dosežke proti njim. Zdaj pa so predstavniki slačilnice udarili po mizi – za vsakogar med 23 na selektorjevem seznamu, torej tudi tiste, ki niso med šestnajsterico na zapisniku posamezne tekme, si želijo po 5000 evrov, kar znese skupaj za moštvo 115.000. Podobno je bilo namreč v kvalifikacijah za prejšnji mundial, le da so se takrat dogovorili o 2500 evrih za posameznika. Slovaška se sicer v Brazilijo ni uvrstila, v skupini sta bili pred njo reprezentanci Bosne in Hercegovine ter Grčije. Povsem drugačen, zmagovit obraz pa je pokazala nazadnje, ko si je bilo treba priboriti vizum za letošnje prvenstvo v Franciji – v skupini je opravila z neugodnima tekmicama iz nekdanjega sovjetskega prostora, Ukrajino in Belorusijo, zaostala le za favorizirano Španijo, neposredna uvrstitev na prvenstvo je razveselila navijače in jih nato tudi v lepem številu privabila na prvenstvo v Francijo.

Tam se je izbrana vrsta selektorja Jana Kozaka, 62-letnega strokovnjaka ter 55-kratnega reprezentanta Českoslovaške, predstavila v spodobni luči, v skupinskem delu ugnala Rusijo (2:1; Weiss, Hamšik; Glušakov), se brez golov razšla s favorizirano Anglijo, poraz z Valižani (1:2; Duda; Bale, Robson-Kanu) pa za reprezentante dežele, ki je prvič nastopila na nogometnem euru, glede uvrstitve v izločilni del ni bila usodna. A nato so bili v osmini finala svetovni prvaki Nemci za Slovake vendarle premočni (3:0; Boateng, Gomez, Draxler). Vrnitev v domovino pod Tatrami resda ni botrovala prav posebni evforiji, vseeno pa so starejši primerjali novi rod reprezentantov s slovitimi predhodniki, denimo iz vrst evropskih prvakov, ko so nogometaši Českoslovaške v beograjskem finalu 1976 ugnali Nemce, med enajsterico zmagovalcev pa je bilo kar osem Slovakov.

Mnogi se kajpak ponosa in slave dežele z nogometnih igrišč ne spominjajo – Slovan iz Bratislave je bil denimo prvi klub iz nekdanjega vzhodnega bloka z lovoriko v enem od evropskih klubskih tekmovanj (pokal pokalnih zmagovalcev 1969; zmaga v finalu proti Barceloni s 3:2) –, ohranjajo pa optimizem pri sedanji izbrani vrsti, češ da se je s sijajnim Marekom Hamšikom, enim vodilnih zvezdnikov italijanskega prvenstva, sposobna uvrstiti tako na naslednje SP v Rusijo kot tudi pozneje na še kakšno veliko tekmovanje. Ni dvoma o tem, da si je cilje zvišal tudi ta zmagoviti rod nogometašev, temu primerno si želi izdatnejše nagrade kot v preteklosti.

Polovica takoj, polovica pa ob uvrstitvi na SP

Slovaška je, kot se pogosto dogaja v takšnih primerih, razdeljena. Nekateri privrženci si težko predstavljajo, da bi po novem predlogu iz slačilnice nogometaši zdaj skupno dobili 115.000 za remi na Malti, za zmago v Kijevu pa so v prejšnjih kvalifikacijah dobili manj (100.000), obstaja tudi drugi pol, ki je prepričan, da je prav zasedba selektorja Kozaka storila precej več od funkcionarjev in si zato zasluži tudi lepe nagrade. Predsednik zveze Jan Kovačik, 54-letni poslovnež, v zadnjih dneh ni hotel na to temo ničesar komentirati. »Dokler ne bomo sklenili pogovorov z nogometaši, o tem ne bomo govorili javno. Med oktobrskim zborom bomo reprezentantom predstavili naš pogled,« je dejal. Sicer je stališče zveze znano – igralcem ponuja 100.000 evrov skupno za zmago, 30.000 za neodločen izid, 50 odstotkov zneska bi dobili po koncu tekme, drugo polovico pa v primeru uvrstitve na SP 2018.

Kvalifikacije so se sicer za Slovaško začele nesrečno, v Trnavi je ostala praznih rok proti Angliji v 5. minuti sodnikovega podaljška, ko je Adam Lallana zabil edini gol na tekmi, tako tudi ni bilo denarne nagrade. Reprezentanti so prepričani, da si jo za nastop vendarle zaslužijo. Vsekakor pa pred sobotnim gostovanjem na štadionu Stožice omenjena pogajanja za slovaške tekmovalne cilje niso dobrodošla. O nagradah bi se namreč morali dogovoriti že pred začetkom kvalifikacij.