Žilina je bila boljša, toda Olimpija se bo pobrala

Ljubljana – S petkovim prihodom domov v zgodnjih jutranjih urah se je končala še ena Olimpijina trpka evropska zgodba. Bolj kot poraz z Žilino je navijače zeleno-belih razočarala bleda predstava. Olimpija se je vdala brez pravega odpora. O vzrokih poraza je odkrito spregovoril postavni štoper Aris Zarifović.

Na Slovaško ste odpotovali z lepo prednostjo dveh golov (3:1), samozavestni in drzni, vrnili ste se razočarani in potolčeni. Kaj je botrovalo porazu z 0:2?

Naši načrti so bili jasni, želeli smo igrati in zabiti še en gol. Od tega ni bilo nič, nismo igrali, ker nam Žilina tega ni dovolila. Bila je boljša v vseh elementih igre, agresivnejša, močnejša v dvobojih, v skokih, na vsaki žogi je bila hitrejša. Seveda poraz boli, razočarali smo glasne navijače, ki so nas spodbujali v velikem številu. Toda, kaj nam še ostane drugega, kot da gledamo naprej in da poraz, ki se zgodi vsem, poskušamo čimprej pozabiti. Iz njega moramo pridobiti izkušnje.

Vas je prva tekma zavedla in ste precenili lastne sposobnosti, morda podcenili tekmečeve?

Niti najmanj. Zavedali smo se kakovosti Žiline. Je močna ekipa, še pred tremi leti je igrala v ligi prvakov, v moštvu ima pet ali šest igralcev iz tedanje zasedbe, tako da pripomba o podcenjevanju ne bo držala. Mi smo enostavno odpovedali, to bi lahko bila najkrajša in najenostavnejša ocena.

V tednu dni ste pokazali dva obraza. Je bil prvi, zmagovalni, zgolj naključen, ali je moštvo v krizi?

V Stožicah smo pokazali, da smo kakovostno moštvo, o tem ne dvomim. Tudi v ligaških tekmah proti Rudarju in Kopru smo bili boljši, močnejši, vendar se nam zaradi različnih okoliščin računice niso izšle. Ko si v krizi, pa so pomanjkljivosti v igri vidne. Težko bi pojasnil razloge za spodrsljaje, enkrat nismo učinkoviti, drugič delamo osnovne napake, tretjič nam zmanjka ščepec sreče ...

Ali Olimpija ta čas zabija premalo golov ali jih preveč prejema?

Igra moštvo, obramba se začne v napadu in obratno.

Igra v obrambi ni najbolj zanesljiva, čemu pripisujete slabosti?

Ne bi se strinjal, da smo ranljivejši del moštva. Žilina je bila, na primer, po dolgem času prva ekipa, ki nam je zabila vse gole iz igre. V ligi pa so bile za nas usodne prekinitve.

Olimpija je brez vodje, nikogar ni, ki bi na igrišču povzdignil glas. V obrambi bi lahko bili tudi vi glasnejši in odločnejši v komunikaciji z igralci, mar ne?

Saj se trudim, poskušam na vse načine vplivati na igralce, toda na koncu odloča vsak posameznik zase. Strinjam se, da red mora biti, toda ne ustvarja ga samo eden igralec, ampak vsa ekipa. Tudi v tem elementu je nazadnje odločilna kakovost posameznika.

Kako naprej?

Upam, da poraz ne bo pustil hujših posledic. Glave moramo dvigniti in se usmeriti v domače prvenstvo, ki je zdaj naša edina prednost.

Vam zahteve navijačev, kritike in pritisk javnosti kdaj pridejo do živega?

Če sem iskren, podrobno ne spremljam medijev in ne zaznavam kritike v tolikšni meri, da bi lahko v slabem pomenu vplivale na moje počutje ali igro. O zapisih, mnenjih, komentarjih me v glavnem obveščajo soigralci. Motijo me le nihanja, ko zmagamo smo izjemni, ko izgubljamo smo zanič. Po drugi strani se moramo sprijazniti s tem, da so kritike in pritiski sestavni del igre.

Je po vsem hudem lahko že novinka Krka prevelik zalogaj?

Štejejo samo tri točke. Seveda bi najraje videl, da bi si jih priigrali z odlično predstavo, kar bi pomenilo, da smo prebrodili krizo. Praktično pa je pomembna le zmaga, do nje moramo priti zlepa ali zgrda.