Zlati čevelj zlatemu zobu

Luis Suarez s svojo nadarjenostjo in iznajdljivostjo pred vrati tekmecev le redko koga pusti ravnodušnega, a na igrišču tudi sam težko brzda čustva. Tudi zato ga zadnje štiri mesece ni bilo na nogometni sceni – vse od zloglasnega ugriza v ramo italijanskega branilca Giorgia Chiellinija na SP v Braziliji. »Zlati zob«, kot so ga poimenovali bolj pikri na družbenih omrežjih, pa se vrača z zlatim čevljem.

Vzdevek, ki se je razširil po incidentu v odločilni tekmi za napredovanje v osmino finala SP 24. junija letos, mu gotovo ni v čast, zato mu je »rehabilitacija« v podobi zlatega nogometnega čevlja prišla še kako prav. Prejel ga je za tisto, kar počne najbolje – zabijanje golov. V dresu Liverpoola je minulo sezono 31-krat zatresel mreže tekmecev in si evropsko strelsko krono deli s Cristianom Ronaldom. Realov Portugalec bo svojo nagrado prejel prihodnji mesec, Urugvajcu, ki bo ravno proti Madridčanom to soboto prvič na tekmi nosil dres Barcelone, so jo podelili pred nekaj dnevi v španski prestolnici. Podelitev je le potrdila, kar je že dolgo znano. Zunaj igrišča je 27-letni napadalec povsem drugačen kot na njem.

Na zelenici je odločen, neusmiljen, po že treh peripetijah z grizenjem tekmecev skorajda krvoločen, pred novinarskimi mikrofoni pa je redkobeseden in precej bolj jedrnat. Tudi to pot se je ogibal konkretnim odgovorom na vprašanja o zanj perečih temah – o kazni zaradi ugriza ter o tem, kako bosta na igrišču delovala skupaj z Lionelom Messijem. »Vsi vemo, kdo je Leo Messi. Je in še naprej bo najboljši nogometaš na svetu. Ko ga gledam, mi je iz tekme v tekmo bolj jasno, koliko je še željan zmag. Ne preseneča me, da to sezono več podaja soigralcem, kot zabija gole. Vsi so vedno govorili le o njegovih golih, čeprav je vedno zadetke omogočal tudi soigralcem. Je eden najbolj vsestranskih igralcev na svetu, zato od njega vedno zahtevajo nekaj več,« je povedal o argentinskem zvezdniku, ki ni najbolje prenašal notranje konkurence pri zabijanju golov, zato je Barcelonin dres le kratek čas nosil Zlatan Ibrahimović.

Suarezovi načrti so drugačni. Igranje v Španiji je njegova mladostna želja, če bo šlo vse po sreči, pa bo za Barço, ki je zanj po pisanju angleških medijev odštela 94 milijonov evrov, po trditvah katalonskega kluba pa 81 milijonov, gole zabijal skorajda do nogometne upokojitve. Kariero bi namreč rad sklenil, kjer jo je začel, pri Nacionalu iz Montevidea. Čas bo pokazal, ali se bo odslej znal brzdati na igrišču, zagotovo pa še ni konec neprijetnih vprašanj o njegovih »grehih«, ki se kopičijo skozi leta – že trije ugrizi tekmecev, igranje z roko na golovi črti v četrtfinalu SP leta 2010 proti Gani, kazen zaradi rasističnih opazk na račun Patricea Evraja …

»Če storiš napako, moraš zanjo sprejeti odgovornost. To sem po incidentu s Chiellinijem tudi storil. Resda sem za to potreboval nekaj dni, a sem le človek in včasih se je težko sprijazniti z resnico. To so bili dnevi, ko nisem želel vedeti nič o tem incidentu, želel sem si le biti s svojo družino. Nikogar nisem želel poslušati, nisem hotel sprejeti dejstev. A ko rečem, da mi je žal, je to zato, ker nekaj obžalujem. So pa o meni sodili tudi pri stvareh, ki niso bile resnične. Rasizma sem bil obtožen, čeprav o tem ni bilo dokazov. To me je najbolj užalostilo,« je pred časom o svoji »temni plati« spregovoril za Barcelonine klubske medije.

Pri katalonskem velikanu si kajpak želijo, da bo odslej »govoril« predvsem v njihovem napadu. Pridružil se mu bo lahko ravno na velikem derbiju z Realom. Je nared, da razpara mrežo tudi madridsko mrežo? »Če bi me o pripravljenosti vprašali teden dni prej, bi rekel, da sem povsem nared, a to ne bi bilo res. Zdaj je drugače, z reprezentanco sem odigral dve prijateljski tekmi in lahko zatrdim, da sem stoodstotno pripravljen,« Suarez upa, da se bo od sobote spet govorilo le o njegovih golih.