Kaj (je bilo tega treba) z Andreo Massijem?
ned, 12.02.2017, 12:00
Kaj (je bilo tega treba) z Andreo Massijem?
Najprej velja razjasniti, da Andrea Massi ne spada v moštvo uspešnih selektorjev ali trenerjev.
Ne vem, ali je Srečko Katanec gledal tarčo, prepričan pa sem, da mu je nekdo vsaj omenil, kako ga je Andrea Massi udaril pod pas. Če sem iskren, ob vseh športnih »modrosti« strokovnjakov in laikov je bila tudi edina s soljo in poprom. Povedal je takole: »Prepričan sem, da bodo tudi nogometaši, ki zdaj igrajo v različnih prvenstvih, italijanskem, španskem, če bodo dobili dobrega vodjo, zagotovo uspešni.« Ta in še en zbadljiv masizem je presenetljivo švignil mimo ušes in ni požel odzivov, kot jih je že za marsikatero manj pronicljivo misel.

Čeprav je Massijev jezik (pre)dolg, ne verjamem, da je Katanca, ki z največjim Slovencem med Italijani deli asketsko športno filozofijo, o čemer sta si kdaj bržkone tudi izmenjala kakšno besedo in pogled, želel izpostaviti kot slabega vodjo. Kot napačnega moža na napačnem položaju. Najbrž se je napačno izrazil, pa vendar je bil iskriv. Oceno kaže upoštevati v širšem kontekstu in predvsem skozi prizmo Massijevega modus operandi. Morda pa je Katanca ocenil tudi skozi njegovo osebnostno preobrazbo, s katero je obogatil – na bolje – svoj močni jaz.

Slovenski šport je zmagoval in še zmaguje, kadar ima vodjo, ne glede na njihove različne prijeme, osebnosti in športna porekla. Ta se razlikujejo, naše pa vendarle združuje poreklo, bili so vrhunski športniki: odbojkarski junak in Massijev rojak Andrea Giani ter rokometni »Janez« iz Črne gore Veselin Vujović, nogometni Matjaž Kek. Morda bo spet tudi Katanec, hokejska selektorja, nekdanji Matjaž Kopitar in sedanji Nik Zupančič, ki ga od najuspešnejšega loči le še obstanek med najboljšimi, če bo v pičlem letu osvojil trojček, uvrstitev v skupino A, na olimpijske igre in obstanek v A.

Najprej pa velja razjasniti, Massi ne spada v moštvo uspešnih selektorjev ali trenerjev. Ker to sploh ni bil, kot zmotno misli večina laičnega slovenskega ljudstva, zaradi česar nastaja polarizacija, kaj bi moral in kaj bi smel početi drzni Massi. Ni tehnični trener z neposrednimi izkušnjami v vlogi vrhunskega športnika in tekmovalca, temveč razgledani profesor, strokovnjak za telesno pripravo. Nesporno široko znanje je nadgradil s pomočjo izostrenega občutka za zaznavanje najmanjših podrobnosti in z osnovnim razumevanjem športnih zakonitosti, ki jih je znal približati Slovencem. Sicer na svojstven, robat in razumljiv način, ki ima »polbrata« med Slovenci tudi priljubljenega v znameniti srbski različici všečnega pripovedništva.

Massi je vodja z veliko avtoriteto, ki nima rad avtoritet. Zaslužil si jo je s surovo poštenostjo in odkritostjo do ljudi, s katerimi je sestavljal svoj zmagovalni štab, ki je moral slediti zgolj in enemu samemu cilju – kako vrhunsko športnico spremeniti v serijsko šampionko. Zato me je presenetilo, da se je spustil v negotovo »romanco« s slovenskimi smučarji, ne da bi imel popolno oblast v odločanju in še čem. Ni bil vodja. Šel je prek svojih prepričanj in se odrekel svoji potrjeni zmagovalni formuli delovanja. Zaradi potrjevanja svojega prav, lakomnosti, strokovnega izziva, s katerim bi vendarle legitimiral svojo filozofijo in način delovanja, ali preprosto, ker ni zmogel brez smučarskega ritma?

Smučarska zveza Slovenije se je razšla s človekom, s katerim sploh ne bi smela sodelovati. Po vsem, kar ji je serviral in na kakšen način je z njo sodeloval, je bila odpoved logično in najbrž zadnje dejanje naveze SZS-Andrea Messi. Poraženca sta oba.

Kaj (je bilo tega treba) z Andreo Massijem?

Srečko Katanec je nekoč že bil dober vodja. Foto: Dejan Javornik

Prijavi sovražni govor