Ženska za čisto desetko

Leta 1976 je na olimpijskih igrah v Montrealu drobna in komaj štirinajstletna Romunka Nadia Comaneci postala legenda. Njena »desetka« na dvovišinski bradlji še vedno velja za enega najbolj nepozabnih nastopov v zgodovini olimpijskih iger. Ima pet zlatih, tri srebrne in eno bronasto olimpijsko medaljo. Še vedno velja za eno najbolj prepoznavnih športnic vseh časov.

A vse te zmage ji niso prinesle lagodnega življenja. Kariera, zaznamovana z osupljivimi uspehi, jo je spravila v stisko. Na Zahodu je bila izjemno slavna, v enem samem tednu se je pojavila na naslovnicah revij Time, Newsweek in Sports Illustrated, režim romunskega diktatorja Ceausesca pa jo je stalno nadzoroval, saj so se bali, da bo pobegnila na Zahod. Zaradi zatiralske politike, povečanega pritiska in telesnih sprememb ni bilo jasno, kako se bodo iztekli njeni nastopi na olimpijskih igrah leta 1980 v Moskvi. A Comanecijeva je tudi takrat pometla z vso konkurenco. Ubranila je zlato medaljo na gredi in osvojila zlato za vaje na parterju. Bila je preveč dobra, zato so ji sodniki po 28 minutah odločanja o oceni odrekli tretjo zlato medaljo. Pri tem je šlo za politično odločitev.

Comanecijeva je leta 1989 prebegnila v Združene države Amerike, kjer se je med drugim posvetila izboljšanju življenja mladih Romunov. Leta 2001 jo je Laureus World Sports Academy imenovala za eno najboljših športnic 20. stoletja.

Izpoved tekmovalke

Kot je Comanecijeva povedala za dokumentarno oddajo Eurosporta Going for Gold, je presenečena, da se ljudje po štiridesetih letih še vedno tako dobro spomnijo njenega prvega nastopa na olimpijskih igrah, saj je prihajala iz Romunije, ki je ljudje niso niti znali poiskati na zemljevidu. »Zdaj razumem, da moraš v športu narediti nekaj velikega ob pravem času, da si te ljudje zapomnijo.« Priznava, da je bila pred nastopom v Montrealu izjemno prestrašena: »Poskušala sem si predstavljati, da ne nastopam v veliki dvorani, ampak v telovadnici, in da ni tam nikogar razen nas. Prostor sem poskušala narediti manjši, kakor je v resnici bil.« Nato je prišel trenutek, o katerem so poročali po vsem svetu – med ekipno tekmo je Comanecijeva postala prva telovadka, ki je prejela vseh deset točk od desetih možnih. Semaforji niti niso mogli prikazati rezultata, zato se je najprej prikazala ocena »1.0« in zmedla gledalce. Comanecijeva je v Montrealu prejela 7 popolnih desetk.

»Takrat nisem vedela, da še nihče ni prejel desetke. Nisem prišla ustvarjat zgodovine, tja sem šla zato, da bi počela to, kar znam, in niti sanjalo se mi ni, da bom s tistimi desetkami spreminjala zgodovino in svoje življenje.«

Tekmovanje na olimpijskih igrah v Moskvi leta 1980 je bilo nekaj povsem drugega, saj je bila takrat stara že skoraj 19 let. Pomembno je bilo, da je zmagala in osvojila zlato na gredi in parterju, in to v domačem kraju njenih največjih tekmic – Rusinj.

Leto 1980 je bil njen osebni in poklicni vrhunec, preostanek desetletja pa je bil težak zaradi brutalne diktature Nicolaeja in Elene Ceausescu v Romuniji. Kot je priznala v biografiji, je doma niso cenili. Leta 1989, tik pred strmoglavljenjem Ceausescuja, je tvegala življenje in neke noči ilegalno prestopila mejo z Madžarsko. Comanecijevo so hitro posadili na letalo, ki je letelo v ZDA, in jo v New Yorku takoj postavili pred objektive svetovnih medijev.

Leta 1996 se je poročila z ameriškim telovadcem in dvojnim olimpijskim zmagovalcem Bartom Connerjem.

Danes živi v Oklahomi, kjer vodi gimnastično akademijo. Spomin na prvo popolno desetko še vedno živi. Morda še toliko bolj, ker so po svetovnem prvenstvu 2005 v gimnastiki prešli na odprt sistem točkovanja. Na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru noben telovadec ne bo mogel doseči desetke, vendar bi Comanecijeva rada videla, da bi imela sedanja generacija telovadcev možnost izenačiti njen dosežek. »Ljudje bi radi vedeli, kateri je najboljši možni rezultat.«