Čudež ni kolajna, čudež je, da je še vedno živa

Rio de Janeiro – »Super slovenska sobota« na paraolimpijskih igrah v Braziliji bo imela posebno mesto v zgodovini slovenskega športa invalidov. Strelca Veselka Pevec in Franček Gorazd Tiršek sta se med seboj udarila za naslov prvaka v kategoriji R4 z zračno puško stoje in skupaj poslušala Zdravljico. V solzah sreče, a tudi grenkim priokusom.

Da je Tiršek, paraolimpijski podprvak izpred štirih let v Londonu, eden od kandidatov za kolajno, je bilo jasno, toda novinka na igrah Pevčeva je na drugi strani poskrbela za veliko senzacijo. Potem ko je na treningih vztrajno lovila reprezentančnega kolega, a ga doslej še nikdar ni ujela, je v finalu v Riu de Janeiru ugnala tudi vse druge tekmece močnejšega spola. Njena tesna zmaga (za 0,2 kroga) je pravi mali čudež, s strelstvom se namreč ukvarja šele dobra tri leta, toda za bojevnico, rojeno v Kninu, se – glede na njeno težko življenjsko pot – pač nič ne zdi ne nemogoče ...

Ironično, danes olimpijska strelska prvakinja bi namreč kmalu umrla pod streli. Ko je bila stara 18 let, jo je ustrelil ljubosumni partner. Šest strelov je usmeril vanjo, izgubila je ogromno krvi, imela prestreljeno črevesje, a po nekem čudežu je na srečo vendarle preživela. Odtlej je s tetraplegijo na invalidskem vozičku, že med okrevanjem je prišla v Slovenijo, v zavod Ponikve (Videm – Dobrepolje) in si uredila življenje.

Že preboj na paraolimpijske igre izjemen uspeh

Pred nekaj leti je zdaj 51-letnico zamikal šport in tako se je začelo novo poglavje. Že uvrstitev na paraolimpijske igre je bila zanjo nekaj izjemnega, toda zlata kolajna? Nepredstavljiva. »Bil je moj dan, nekako sem pričakovala preboj v finale, a kolajne niti v sanjah. Imela sem resne težave z vidom, ki smo jih uredili šele letos maja, ko sem dobila pravo lečo. Lahko rečem, da so bili šele zadnji trije treninge v Riu de Janeiru dobri. Ne vem, kako in zakaj, a povrnil sem je ves trud,« je bila ganjena ob uspehu.

Navdušila je že v kvalifikacijah, ko je s 634,9 kroga postavila nov paraolimpijski rekord, v finalu pa je imela jeklene živce. Za razliko od Tirška, ki se mu je ponesrečil zadnji strel. Paraolimpijski podprvak iz Londona je bil tako precej razočaran, zlato se mu je izmaknilo le za las.

»Pokazal sem vse svoje znanje, a sreča ni bila na moji strani. Ob zadnjem strelu se puška ni sprožila v pravem trenutku in padel sem na drugo mesto. Pred tekmo bi podpisal za srebrno kolajno, a tokrat sem vse naredil prav, da bi zmagal, toda usoda je hotela svoje,« je bil nezadovoljen Tiršek, a je iskreno čestital kolegici iz reprezentance. »Dokazala je, da je iz pravega testa, da je dobra strelka. Imela je prazno glavo, ni bila obremenjena z ničemer, uvrstila se je v ekipo, sprostila se je in uspel ji je fantastičen rezultat.«

Oba sta se ob velikem uspehu posebej zahvalila trenerki Poloni Sladič, ki je sicer že avgusta v Riu de Janeiru spremljala Živo Dvoršak. Tudi sama je bila ob dvojni zmagi presrečna: »Že dva finala sta velik uspeh, dve kolajni pa ... vesolje!« Tiršek, ki je bil po prespani noči že bolj nasmejan, je tudi poudaril, da je ta uspeh rezultat dobrega dela v zadnjih štirih letih. Zdaj jih že čakajo nove priložnosti. Na »popravni izpit« danes odhaja Franc Pinter, Pevčeva in Tiršek bosta na strelišču spet jutri.