Žbogar deset let prestar in deset kg prelahek, a kot mladenič

Ljubljana – »Če ne veš, kam ploveš, ti noben veter ne pomaga …« Tako je grški filozof Seneka še pred našim štetjem opozarjal mornarje, da so zaman vsa moč in znanje ter poznavanje morij in vetrov, če nimaš jasnega cilja. Slovenski jadralec ima v Riu de Janeiru jasen cilj – osvojiti še tretjo kolajno na olimpijskih igrah. Zato na njegovi poti ni naravnih ovir.

So le tekmeci, od katerih moči, znanja in sreče bo odvisno, kako se bo njegova peta olimpijska preizkušnja končala. Jadranje po velikih valovih in v močnem vetru Atlantika je za 40-letnika iz Izole veliko trpljenje. Kako tudi ne bi bilo, saj je, kot je dejal, »deset let prestar in deset kilogramov prelahek« v primerjavi s tekmeci. Ima pa nekaj, kar ima malokdo v floti 23 finnov, razreda jadralskih velikanov, ki so večinoma višji od Žbogarja, praviloma pa vsi težki 100 kg in več. Ob velikanskih izkušnjah štirih olimpijskih iger in osvajanja kolajn tudi nepopisno željo mladeniča stopiti na zmagovalni oder.

Pokazal jo je v jadralski bitki na Atlantiku, v kateri je zaradi izjemnih obremenitev v štirimetrskih valovih in vetru med 22 in 25 vozlov trpelo telo, kosti so pokale, hrbet bolel do njegove meje prenašanja bolečin, ki so bile v šesti regati tako neznosne, da na koncu niti roke, s katero uravnava jadra, ni čutil. V štirih preizkušnjah je iz sebe iztisnil zadnji atom moči, tako da bo, kot je dejal po šesti regati, ves dan preživel v postelji, da telo regenerira za preostale štiri regate v kvalifikacijah za veliki finale oziroma regato za kolajne, v katero bo šel z izkupičkom točk iz desetih rednih plovov. »Telesno zagotovo ne zmorem toliko kot moji tekmeci, imam pa neizmerno voljo. Saj tudi oni trpijo, vendar so njihove mišice mladostniške, se hitreje regenerirajo, predvsem pa več zdržijo. Izhodišče za zadnje regate je dobro, še zlasti, če se bo veter umiril, kot napovedujejo. Lahko rečem, da sem z jadranjem na odprtem morju zadovoljen,« je radijskemu reporterju Alešu Smrekarju zaupal izolski velemojster jadralnega športa.

»Dobre novice za Žbogarja«

Žbogarjevo izhodišče je odlično. Na drugem mestu sicer zaostaja za Gilesom Scottom za 11 točk (v šesti regati so diskvalificirali Američana Caleba Paineja, tako da je napredoval na 8. mesto), a ima pred najnevarnejšimi tekmeci lepo prednost. Pred osvajalcema kolajn iz Londona in favoritoma za zmagovalni oder, srebrnim Dancem Jonasom Høgh-Christensenom in Francozom Jonathanom Lobertom, ima 10 oziroma 14 točk naskoka. Njegov najnevarnejši tekmec v boju za kolajne bi bil lahko Madžar Zsombor Berecz, ki za Žbogarjem zaostaja za štiri točke.

Žbogar si za zaključne regate želi predvsem umirjen veter. Napovedi so dobre. Jakost naj bi se prepolovila. Slovenski meteorolog Jure Jerman, nekoč tudi sam jadralec razreda zvezda, ki sodeluje s Tino Mrak in Veroniko Macarol, pravi, da bo vpliv ciklona, ki je močno zaznamoval vetrovne razmere v akavatoriju v Riu de Janeiru v preteklih dneh, oslabel, tako da pričakuje v naslednjih dneh umirjen veter. Do izraza bodo prišle lokalne razmere. Za Žbogarja vsekakor dobra novica. Tudi zato, ker se še ni odrekel boju za zlato, čeprav je njegov glavni cilj zdaj zadržati drugo mesto. Po šestih regatah je le skomignil z ramenom, češ 11 točk naskoka Scotta je pa že lepa prednost ...

Tina Mrak in Veronika Macarol sta na enako dobri poti h kolajni kot Žbogar. Skupno sta resda peti, vendar pa njuno povprečje štirih regat (4. mesto) točkovno kotira v krogu kolajn. Navsezadnje si tretje mesto tudi delita s posadkami Velike Britanije in Francije. Na oceanu sta jadrali previdno, ker nista želeli narediti neumne napake, kot nekatere njune tekmice s prevračanjem. »Nespametno bi bilo tvegati, ker je bil val zelo nevaren. Nekaj točk sva gotovo podarili tekmicam, ampak v celoti sva zelo zadovoljni, saj sva v krogu kolajn, ki je sicer še precej širok, tako da bo treba v naslednjih dneh ohraniti to povprečje,« je komentirala nastope dvoseda 470 krmarka Tina Mrak.