Dovolj jamranja

Slovenci so prišli v Rio s ciljem izboljšati najboljšo uvrstitev na OI in tiho željo po kolajni. Cilj so s 6. mestom uresničili, želje ne. Kot njihovi predhodniki iz Sydneyja 2000 (8. mesto) in Aten 2004 (11.) igre zapuščajo razočarani. Da imajo pozitivno bilanco štirih zmag in dveh porazov, jim je v slabo tolažbo. Imenitna priložnost, da bi se zapisali med nesmrtne junake slovenskega športa, je zapravljena. Po zmagi proti Poljakom, ki so hrepeneli po revanši s Hrvati zaradi šoka na EP v Krakovu, so dva dneva živeli v zmotnem prepričanju o svoji moči. Danci so jih postavili na realna tla. Vujović se je hotel z njimi pomeriti pred štartom OI, izkazalo se je, da jim je storil uslugo, saj so natanko vedeli, kje je treba tekmece prijeti za rokometni ipon.

Šest tednov so Vujovićevi izbranci garali na pripravah in sanjali o četrtfinalu. Ko so ga dočakali, so podlegli pritisku. Že bojni vzklik ob koncu Zdravljice ni dosegel prejšnjih decibelov. Slovenci pa imamo v sebi ravno dovolj balkanskih genov, da najdemo bližnjico od evforije do obupa. Po razočaranjih, posledicah nerealnih pričakovanj, smo nagnjeni k iskanju krivcev in sekanju glav. Za to ni potrebe. Prihajajo novi izzivi in v tej luči je še kako dobro, da so si rokometaši junija izborili nastop na SP v Franciji.

Reprezentanca ne potrebuje katarze, naravno rast pač. Pomladitev se bo nadaljevala, odslej ne bo več Zormana in Škofa, toda alternative so dobre. Bombač, Bezjak, Zarabec in brata Skube so vrhunski organizatorji igre in ni vrag, da se ne bo vsaj eden od vratarjev, kot so Lesjak, Skok, Prošt, Ferlin in Kastelic, razvil v novega ministra za obrambo. Slovenija je pod Vujovićem storila napredek, predhodnik Boris Denič je imel dobre rezultate, a niti enkrat ni vzel mere reprezentanci z vrha. Vujović je v dobrem letu premagal hrvaški, španski in švedski urok, ostajajo mu nemški, danski in francoski.

V 24 letih je bilo 13 selektorskih menjav, kar pomeni, da je povprečni mandat trajal manj kot dve leti. Denič je imel rekordnih pet let in bil prvi, ki je nanizal tri velika tekmovanja. Vujović bo trojček zbral v letu in pol in če bo vse po načrtu, bo na EP 2018 na Hrvaškem padla štirica. Tudi na novo olimpijsko zgodbo morda ne bo treba čakati novih 12 let, čez štiri bo v Tokiu generacija na čelu z Bombačem, Dolencem, Gabrom in Margučem v najboljših rokometnih letih.

Na vrata pa že glasno trka novi rod, rojen sredi devetdesetih let, ki se razlikuje od vseh prejšnjih. Medtem ko je velika večina igralcev po tekmi z Dansko brez pogleda in pozdrava odvihrala v slačilnico, je novinec Blaž Janc stopil pred mikrofon in napovedal konec časom tarnanja. »Slab dan gor ali dol, tega imam počasi dovolj. Ostali bomo ekipa, držimo skupaj in gremo novim zmagam naproti,« želi z mentaliteto poražencev za vselej opraviti 19-letni vodja sijajnega rodu, ki je osvojil olimpijske igre mladih na Kitajskem in srebrno kolajno na lanskem kadetskem SP v Rusiji in se ne boji nikogar.