Tiskane izdaje
Rio de Janeiro - Dolgo je bil favorit za prižig olimpijskega plamena legendarni nogometaš Pele, vendar je bilo že nekaj ur prej jasno, da se to ne bo zgodilo, saj njegovo zdravje ni dopuščalo, da bi se udeležil prireditve.
Plamen je na štadion prinesel Gustavo Kuerten, nekdanja številka 1 v tenisu in trikratni zmagovalec Roland Garrosa (1997, 2000, 2001), toda glavna čast je doletela Vanderleija Cordeira de Limo, brazilskega maratonca, ki je leta 2004 v Atenah osvojil bronasto kolajno. Ogenj je prižgal nekaj minut pred peto uro zjutraj po slovenskem času.
Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) Thomas Bach, Nemec, ki je leta 1976 osvojil zlato kolajno v sabljanju, je pred tem v čustvenem nagovoru pozval h krepitvi enotnosti in čaščenju raznolikosti v težkih časih, ob tem pa izrazil vso zaupanje organizatorjem, da bodo kos izzivu, ter se zahvalil tisočem prostovoljcev, ki poosebljajo duh olimpizma. »To je trenutek prekrasnega mesta. V sedmih letih ste naredili to, kar so sanjale generacije pred vami. Rio ste preuredili v moderno metropolo v težkih trenutkih vaše zgodovine. Živimo v svetu kriz, nezaupanja in negotovosti. Tu je olimpijski odgovor; zbralo se je prek 11.000 športnikov vsega sveta, ki bodo skupaj živeli, jedli in čustvovali v eni olimpijski vasi. V tem olimpijskem svetu smo vsi enaki in vrednote naše človečnosti so močnejše od tistih, ki nas želijo razdvojiti,« je povedal v nagovoru.
Olimpijsko prisego je v imenu športnikov dal Robert Scheidt, brazilski jadralec, ki je na petih OI (1996-2012) osvojil prav toliko kolajn, po dve zlati in srebrni ter bronasto.
Žbogar zastavonoša, najštevilčnejši rokometaši
Pred 80.000 gledalci na tribunah in skoraj milijardo pred televizijskimi sprejemniki je bil slovenski zastavonoša jadralec Vasilij Žbogar, dobitnik kolajn iz Pekinga in Londona ter eden izmed slovenskih adutov tudi v Riu.
Ker bo večina naših športnikov aktivnih že ta konec tedna in bi jim udeležba na dolgi prireditvi pokvarila ritem, nekateri pa v Brazilijo sploh še niso prišli, je za zastavo hodila zgolj tretjina od 60 slovenskih udeležencev, daleč največ je bilo rokometašev, za katere bo Slovenija najdlje stiskala pesti. Skupaj je delegacija štela dobrih 40 ljudi, njen vodja pa je bil najuspešnejši slovenski olimpijec Iztok Čop.
Ameriško zastavo je vihral rekorder po številu olimpijskih kolajn (18 zlatih, skupaj 22), plavalec Michael Phelps, ki se je sploh prvič udeležil otvoritvene slovesnosti (!), Britance je na prizorišče povedel branilec teniškega naslova Andy Murray, Italijane plavalka Federica Pellegrini, svojčas velika tekmica Sare Isaković, ki je tokrat na OI v vlogi »kapetanke« slovenskih navijačev.
Gromek aplavz je požela tudi reprezentanca Portugalske, brazilske sorodnice in zaveznice s stare celine. Hladen sprejem pa je dočakala zasedba iz Rusije, ki je zaradi dopinškega škandala prišla precej okrnjena. Ko se je na koncu sprehodila domača reprezentanca, pa je završalo, da se je znani napev »Brazil! Brazil!« (Aquarela do Brasil, 1939) slišal do bližnje Copacabane in še dlje.
Park zapuščina športnikov razslojenemu Riu
Štiriurna predstava je bila prava paša za oči, barvita, ritmična (samba) in okoljevarstvena. V spomin se bo zapisala tudi zato, ker je vsak od športnikov v lonček z zemljo zasadil avtohtono brazilsko seme. Sadike bodo odnesli v tukajšnji park in ta bo zapuščina prvemu južnoameriškemu mestu, ki gosti olimpijske igre.
Zadnja pesem pred vrhuncem večera je pripadla Gilbertu Gilu. Spektakularen je bil tudi ognjemet nad štadionom Maracana, kjer bo 21. avgusta tudi sklepna slovesnost, vmes bodo na njej potekala tekmovanja v atletiki, kraljici športov in njenim kraljem Usainom Boltom.Po pisti se je ob zvokih pesmi Garota de Ipanema (Dekle z Ipaneme, 1969, soavtor je leta 1980 umrli Vinicius de Moraes, po katerem je imenovana uradna maskota Vinicius) sprehodila manekenka Gisele Bündchen, vendar je ni poskušal oropati nabriti tatič iz favele, kot se je šušljalo po generalki in je razburilo javnost, zgroženo nad nasiljem, ki vlada v večmilijonskem in močno razslojenem velemestu, kar je opazno na vsakem koraku, o čemer se je prepričala tudi precej številčna sedma sila iz Slovenije.
Pod olimpijsko zastavo s petimi krogi, ki jo je na štadionu nosil tudi nekdanji košarkarski velemojster Oscar Schmidt, bo nastopilo tudi deset neodvisnih športnikov-beguncev, ki so zaradi vojne morali zapustiti svoje domovine.
Tekmovanja se bodo začela danes, ko bo nastopilo osem slovenskih športnikov.
