Jadrnici že lani v Riu, Špelin kajak še na poti

Prometni kaos naj bi na OI omilili s tremi dela prostimi dnevi. Večji del slovenske opreme bo potoval z letalom sočasno z olimpijci.

Objavljeno
17. julij 2016 23.08
lvu-jadralci
Mojca Finc
Mojca Finc
Rio – Niz vprašanj postavljajo prihajajoče olimpijske igre v Riu de Janeiru, med katerimi posebno poglavje predstavljajo razmere na cestah. Mesto, kjer bodo čez 18 dni odprli ta prestižni športni dogodek, je tretje na svetu, ko gre za najslabšo prometno pretočnost. Ko se bo v šestmilijonski Rio zgrnilo približno 17.000 športnikov in spremljevalcev ter pol milijona turistov, bo logistika postala še večji izziv.

Da bi razredčili prometno gnečo oziroma omilili vsakdanji kaos na cestah, katerega so prebivalci Ria vajeni, so mestne oblasti določile tri dela proste dneve. S to potezo so lokalnemu prebivalstvu sporočile, naj se izogiba cestam 5. avgusta, ko bo na Maracani odprtje iger, 18. avgusta, ko bodo ulice Copacabane zavzeli triatlonci, in 22. avgusta, dan po zaprtju iger, ko pričakujejo, da se bo večina obiskovalcev zgrnila na letališče. Na izbranih cestah bo med OI veljala prepoved za tovornjake. Prometne zamaške naj bi omilila mreža posebnih cestnih trakov, namenjena zgolj vozilom z olimpijsko akreditacijo. Kazen za tiste, ki ne sodijo v to skupino, bo 400 evrov.

Največji infrastrukturni projekt so si prireditelji zastavili s 16-kilometrsko razširitvijo podzemne železnice, ki naj bi povezala štiri območja, na katerih se bodo odvijale igre. Voda jim že teče v grlo, postavljajo se vprašanja, ali jim bo pravočasno uspelo uresničiti cilj, saj je otvoritev novih linij predvidena šele štiri dni pred začetkom iger. Namenjene bodo zgolj lastnikom olimpijskih vstopnic.

Prometni kaos naj bi preprečili še z ekspresnim avtobusnim sistemom. Ukvarjajo se tudi z vzpostavitvijo informacijskega sistema za javni promet, ki ga doslej Rio ni imel. Mestne oblasti so podpisale pogodbo s podjetjem, ki zagotavlja podatke prihodov avtobusov, tramvajev, podzemnih vlakov in čolnov, s čimer bodo obiskovalcem olajšali gibanje med olimpijskimi prizorišči.

Logistika pa ne bo zahtevna le za prireditelje na prizorišču, dobro so morali o njej v reprezentančnih odpravah razmišljati še pred vstopom v olimpijsko leto. Na prejšnjih igrah v Londonu je slovenska reprezentanca del opreme poslala po cesti. V Brazilijo vsi športni rekviziti potujejo z letalom istočasno z olimpijci, le kajak za mirne vode Špele Ponomarenko Janić in jadrnice Vasilija Žbogarja ter dvojca Tina Mrak-Veronika Macarol so oziroma bodo na cilj prispeli z ladjo, saj bi jih bilo težko in drago pošiljati z letalom. Ladijski prevoz do Ria traja približno dva meseca.

Čeprav bodo tokrat kajake za divje vode naložili na letalo, se v kajakaški reprezentanci pred vsakim potovanjem srečajo z omejitvami pri letalskem prevozu na tekmovališča: »Iz Ljubljane s kajaki načeloma ni mogoče potovati z letalom, ker so premajhna za prevoz tovrstne opreme. Odhodi so večinoma iz Benetk. Le redke letalske družbe so še pripravljene voziti kajake kot dodatno prtljago, zato je izbor tistih, ki jih uporabljamo za prevoze, vedno manjši,« je razkril direktor reprezentanc pri Kajakaški zvezi Slovenije Andrej Jelenc. Ekipa je nekaj kajakov po zadnjih pripravah na olimpijskem prizorišču spomladi pustila na južni polobli. Letalski prevoz kajakov in vesel v Rio bo stal približno 4000 evrov.

Čoln za mirne vode Ponomarenko Janićeve, ki je odpotoval z ladjo skupaj z drugimi kajaki večine olimpijskih ekip s Portugalske v začetku junija, bo na cilju konec tega meseca. Jadralci (Žbogar in naveza Mrak-Macarol) so svoji jadrnici poslali v Rio že lani, da so se lahko ob vsakem prihodu na olimpijsko prizorišče osredotočili zgolj na trening. S prekinitvami so na južni polobli opravili približno 60 dni priprav. Tudi zaradi morebitnih poškodb opreme je bilo pomembno, da sta jadrnici odpotovali že lani. Novembra se jim je, denimo, na poti na svetovno prvenstvo na Novo Zelandijo zvil jambor, s katerim je Žbogar osvojil bron.

Rio je jadralcem naložil še en velik strošek – zaradi oddaljenosti prizorišča jih je »prisilil« v nakup nove jadrnice, saj so eno potrebovali za treninge in regate v Evropi. Mrakova in Macarolova sta pred kratkim z ladjo v Rio poslali še to drugo, prav tam pa se bosta potem odločili, s katero bosta tekmovali. Zaradi lažje logistike in v izogib prometnim zastojem bodo jadralci med igrami (poleg gorske kolesarke Tanje Žakelj, ki se bo v vas preselila po tekmi) edini, ki ne bodo prebivali v olimpijski vasi.