Tiskane izdaje
Lozana – Mednarodni olimpijski komite (Mok) ni zmogel dovolj poguma, da bi na novo pisal zgodovino športa. Rusiji – razen že kaznovanih atletov – ni prepovedal nastopa na OI v Riu, vprašanje pa je, kakšno sporočilo prinaša odločitev, da v Riu ne bo smela tekmovati žvižgačica Julija Stepanova.
Potem ko je lani preiskava Mednarodne atletske zveze pokazala, da gre v Rusiji za sistemski doping, ki ga spodbuja in prikriva sam državni vrh, enako pa je za OI v Sočiju ugotovil neodvisni preiskovalec Svetovne protidopinške agencije Richard McLaren, je ruska olimpijska usoda visela na nitki. A Mok se ni odločil za veliko potezo, je pa s svojo odločitvijo povzročil veliko zmedo. Ruski reprezentanci ni prepovedal nastopa na igrah, je pa tej odločitvi dodal dve pomembni določili.
Namesto da bi sam prevzel odgovornost, jo je prenesel na posamezne mednarodne zveze, te morajo zdaj odločiti, ali »njihovi« ruski tekmovalci lahko nastopajo na igrah – tako kot se je denimo že pred časom atletska, da ne smejo –, poleg tega se bodo v Riu za kolajne lahko merili le tisti Rusi, ki so popolnoma neomadeževani z dopingom. To pomeni, da ne bo smela tekmovati niti žvižgačica Julija Stepanova, ki si je v preteklosti pomagala s krvnim dopingom. A IAAF ji je dovolila nastopati zaradi izjemnega prispevka k razkrivanju dopinga v Rusiji, ne nazadnje se je zaradi nje vse skupaj tudi začelo, zaradi nje je padla ruska atletika. Medtem ko v neruskih atletskih krogih velja za junakinjo, je Mok ubral nepričakovano pot in tudi s tem vzbudil veliko negodovanja, češ da bo to v prihodnje gotovo odvračalo žvižgače od razkrivanja nečednosti. Predvsem pa bo na OI, denimo, lahko tekmoval Justin Gatlin, že dvakratni grešnik, in tudi številni drugi, ki so že padli na dopinških kontrolah …
»Športnik ne bi smel trpeti in ne bi smel biti kaznovan zaradi sistema, v katerega ni bil vpleten. Morali smo najti rešitev med kolektivno krivdo in pravico vsakega posameznika, smo pa letvico meril za nastop postavili maksimalno visoko,« je pojasnil predsednik Moka Thomas Bach ter na opozorilo, da marsikdo ne bo zadovoljen z odločitvijo – veliko je bilo kritik, da je Mok zamudil idealno priložnost za resno čiščenje športa in da bi bil razplet drugačen, če ne bi šlo za veliko Rusijo –, dejal: »Tu ne gre za pričakovanja. Gre za pravično obravnavo vseh čistih športnikov.«
Odmevi v Rusiji in po svetu
Rusi so si vendarle oddahnili. Olimpijskih iger večinoma njihovi športniki le ne bodo izpustili, res pa je, da popolnega zadovoljstva v največji deželi na svetu ni, saj številni državljani menijo, da pretirano ceno dopinga v teh dneh plačuje le ruski šport, drugi po svetu, prav tako grešniki, pa so se potuhnili.
Na spletnih straneh ruskih časnikov in portalov so ves dan včeraj beležili izjemno obiskanost, podobno tisti z zadnjega nogometnega eura ali pa ob pomembnih tekmah hokejske reprezentance. Mnogi so ob neposrednem prenosu seje Moka trepetali pred zasloni, na koncu pa zaploskali novicam, da bo večina članov ruske olimpijske vrste vendarle lahko nastopila v Riu. Obenem so iz Lozane jasno sporočili, da predstavnikom ruskega ministrstva za šport ne bodo izdali akreditacij za spremljanje iger na prizorišču.
A minister Vitalij Mutko, v zadnjih dneh zelo pogosto v središču pozornosti doma in na tujem, vsaj navidezno zaradi te zadnje odločitve ni bil pretirano potrt. V prvem pogovoru po današnji seji Moka je za ruske medije poudaril: »Najprej moram povedati, da spoštujemo ta končni sklep, obenem se tudi zavedamo zahtevnosti naloge, pred katero se je znašel Mok, potem ko je imel v rokah dokumente neodvisne komisije Svetovne protidopinške agencije. Ni bilo lahko krmariti med kolektivno odgovornostjo in pravicami nedolžnih posameznikov. Končna odločitev je v dobro svetovne športne družine. In doping? Gre za hudo reč, v boju proti njej moramo uporabiti skupne sile.« Nato je tudi omenil, da so v zadnjih letih 80 odstotkov ruskih športnikov zelo pogosto nadzorovali glede uporabe prepovedanih poživil, prepričan pa je tudi o moči te zdesetkane reprezentance, o kateri meni, da bo v prihodnjih dneh na OI z uspehi razveselila rojake.
Pri priči se je oglasil tudi Aleksandr Žukov, prvi mož Olimpijskega komiteja Rusije, in odločitev označil za »razmišljanje zdravega razuma«, Vitalij Smirnov, častni član Moka, leta 1980 predsednik moskovskih OI, je ob namigih, češ da je pomagal prijatelju Thomasu Bachu pri odločitvi, v posebnem pogovoru za dnevnik Sport Ekspres dejal: »Thomas je sam dovolj razgledan in razumen, ničesar mu nisem hotel omenjati. Mislil sem si pa, da si najbrž ne želi prvih poletnih iger v vlogi predsednika s težavami in zapleti.«
Za Jeleno Isinbajevo, nekdanjo dvakratno olimpijsko prvakinjo, je bila današnja odločitev slaba tolažba, saj v Riu ne bo smela nastopiti. »Prav vsem reprezentantom pa želim srečo in zmage! Nastopite za Rusijo tako, da se bo svet zatresel. Naj mnogi spoznajo, da nas odsotnost atletov ni zlomila,« je sporočila, nekdanji kapetan hokejske reprezentance SZ, prav tako kot Isinbajeva dvakratni olimpijski zmagovalec Vjačeslav Fetisov, pa se je ob odločitev obregnil takole: »Krivično je kaznovati le naše športnike, ki so bili dopingirani pred leti. Kaj pa je s podobnimi primeri iz drugih držav?«
Žalostni dan za čisti šport
Razen v Rusiji in njenih tradicionalnih zaveznicah je Mok s svojimi današnjimi potezami sprožil večinoma negativne odzive. Brez dvoma gre v ozadju tudi za politiko, ocena protiruskih pogledov pa je, da je Mok poskrbel za popolno zmešnjavo in da je zamudil idealno priložnost, da začne resno obračunavati z dopingom. Prvi so se pričakovano javili Američani in Britanci, slednji so, mimogrede, z Rusijo izgubili boj za organizacijo svetovnega nogometnega prvenstva 2018 ...
»Veliko razočaranje je, da Mok ne premore dovolj odločnega vodstva v tako pomembnem trenutku za čiste športnike in integriteto olimpijskih iger. Ta zmešnjava je udarec za pravice čistih športnikov, res žalostno je, da je štafetno palico predal posameznim zvezam, pri čemer nekatere nimajo dovolj znanja ali pa prave volje, da bi se v tem kratkem času pred igrami pravilno lotile zadeve. Konflikt interesov je očiten,« je dejal predsednik ameriške protidopinške agencije Travis T. Tygart, zgrožen tudi nad tem, kar so storili s Stepanovo. Podobno meni britanska ministrica za šport Tracy Crouch. »McLarnovo poročilo je vsekakor govorilo v prid veliko hujšim sankcijam, kot je prelaganje odgovornosti na posamezne zveze. Veliko dela bo še potrebnega za ohranitev integritete v športu,« je dejala Croucheva, najbolj neposreden pa je bil predsednik švicarskega olimpijskega komiteja Jörg Schild: »Šokiran sem, ker Mok kar nenadoma ne želi sprejemati odločitev, ampak jih prelaga na posamezne zveze. Razočaran sem, da nima pravega vodstva. In jezen, da ne stori ničesar, ko Rusija goljufa nacionalne olimpijske komiteje po vsem svetu.«
Nekdanji podpredsednik Moka in nekdanji predsednik Svetovne protidopinške agencije Dick Pound prav tako ni skrival ogorčenosti nad odločitvijo, prepričan, da za Rusijo pač veljajo posebna pravila in da bi bilo vse drugače, če bi bila v igri kakšna druga, v svetovnem merilu manj pomembna država. »Če bi šlo za Dansko, bi jo z iger izključili že pred dnevi,« je dejal v pogovoru za ameriško televizijo CNN. »IO MOK je ignoriral vse pozive čistih športnikov, zvez in protidopinških organizacij, da izključi Rusijo iz iger. To je žalosten dan za čisti šport,« pa je ocenil Joseph de Pencier, predsednik inštituta 59 nacionalnih protidopinških agencij.
Seveda so se zgražali tudi športnik, nekdanji in sedanji, nekateri z bolj, drugi z manj čisto vestjo. Da je Mok povsem neuporaben, je bilo zaslediti, vprašanja, kaj vse mora država storiti, da jo le doleti suspenz, prav tako, zgražanja pa je bila deležna tudi odločitev, da ne smejo v Rio ruski športniki, ki so odslužili dopinške kazni, medtem ko bo iz drugih držav takšnih kar precej.
