Vse se bo zgostilo v en dan, en olimpijski trenutek

Ljubljana – »Napetost se stopnjuje, kar se pozna po tečnobi, prerekanju, zajedljivosti. Vendar to so običajne skrbi pred velikim tekmovanjem,« je strelka Živa Dvoršak razkrila, kako se pri njej izraža pričakovanje olimpijskih iger. Po premieri v Londonu leta 2012 bo vknjižila svoj drugi nastop na tem prestižnem športnem dogodku. »Vse, kar počnemo, se bo zgostilo v en dan, en trenutek,« se zaveda.

Leto 2015 je bilo za Ljubljančanko polno vzponov in padcev, vrnila se je s študija v ZDA, oklevala je, kako in kam naprej in se z novim letom odločila za nadaljevanje strelske poti. »Nihanja so še vedno prisotna. Kakšen dan se moram ponovno opozoriti, da ne razmišljam več za nazaj in o novih stvareh, ker sem se že odločila. Skratka, gledamo naprej,« je razmišljala 25-letnica.

Olimpijska vozovnica za Brazilijo se ji je sprva izmuznila iz rok. Mednarodno normo je ob zadnji priložnosti, na evropskem prvenstvu z zračno puško na Madžarskem, zgrešila za eno mesto. Kako se je pobrala po porazu? »Vedno lažje se poberem, zahvala za to pa gre trenerki Poloni Sladič. Ko sva začeli sodelovati, me je morala najprej naučiti izgubiti, prenesti poraz. Na tem sva potem gradili. Pogosto je pri porazih težava pokazati čustva. Po tej tekmi sem pustila solzam prosto pot in s tem se nisem več obremenjevala. Ker si bolj dovolim čustvovat, me porazi bolj prizadanejo, a sem z njimi hkrati močnejša, lažje se poberem. Včasih sem čustva potlačila, stopicljala naprej in bila negotova vase,« je opisala pomembno pot zorenja. Trenerka Sladičeva jo je opozorila, da je EP na Madžarskem tekma, na katero bo pozneje v življenju gledala kot na prelomnico, ki ji je veliko prinesla: »A jaz jo še ne dojemam kot tako. V mislih je zasidrana kot poraz,« je strelka razmišljala o izgubljeni in dobljeni olimpijski normi.

Čeprav se ji je mednarodna norma izmuznila iz rok, pa je s tem rezultatom izpolnila kriterij Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS). Tekmovalka z zračno pištolo Petra Dobravec, ki je mednarodno normo dosegla pred dvema letoma na svetovnem prvenstvu v Granadi, ni potrdila kriterija OKS in tako ostala brez olimpijskega nastopa. Na strelski zvezi so se morali odločiti, ali bodo kvoto vrnili, ali namesto Dobravčeve poslali v Rio drugo predstavnico. Izbrali so drugo možnost in predlagali Dvoršakovo. OKS ji je potrdil pot v Rio.

Strelišče na olimpijskem prizorišču je Dvoršakova preizkusila spomladi na tekmi za svetovni pokal. »Ni bilo še vse dozidano in dodelano. Strelišče z zračno puško mi je bilo že ob prvem obisku zelo všeč. Malokalibrsko pa bom bolje spoznala na treningih pred tekmo, saj je bilo v obdobju preizkušnje za svetovni pokal zelo vroče in vetrovno. V Rio potujem deset dni prej,« je povedela sogovornica, ki si je zadnji premor pred OI privoščila konec prejšnjega meseca na Dunaju. Kako izgleda Živin oddih? »Z družbo ali brez, pomembno je zgolj to, da izklopim misli in se popolnoma umaknem iz strelskih vod,« je opisala, kako odklopi. A misel na Rio je bila ob zadnjem oddihu kljub vsemu prisotna.

Prejšnji teden je gostovala na pripravah pri strelcih v Srbiji, zaključila jih je z VN Novega Sada, kjer je bila tretja na tekmi z zračno puško. »S Polono sva skozi sodelovanje spoznali, da mi najbolj ustreza takšen sistem dela, pri katerem so treningi zelo zgoščeni – 'rukerji' z dvo- ali tridnevnim premorom,« je povedala, kakšne so bile olimpijske priprave v tem letu. Ta teden je zanjo zadnji v domači Ljubljani, preden bo odrinila na južno poloblo. »Časa za trening v Riu bo dovolj. Klima bo drugačna, kot je bila spomladi, saj je na južni polobli v tem času zima, pa tudi Polona, ki je spomladi ni bilo zraven, bo prisotna,« se Dvoršakova veseli vrhunca leta.

Na svojih premiernih igrah leta 2012 je imela 21 let, bila je še mladinka, zasedla je 11. mesto z zračno puško. Ob drugem nastopu pravi, da bo vse drugače v primerjavi z Londonom. Predvsem se zaveda, kaj lahko s tem nastopom pridobi in kaj izgubi.