Za kolajno Gombocu zmanjkalo moči

Judo: Adrian Gomboc spodbudil reprezentančne kolege na tatamiju. »Ena kolajna nam ne bi smela uiti«.

Objavljeno
08. avgust 2016 02.04
Peter Zalokar, poročevalec
Peter Zalokar, poročevalec
Rio de Janeiro – Že prvo od petih slovenskih orožij v judu je skoraj zadelo cilj. Najmlajši v reprezentanci Adrian Gomboc je v prvem olimpijskem nastopu osvojil 5. mesto v kategoriji do 66 kg. Malo je manjkalo, da bi osvojil kolajno, a je ključna dvoboja izgubil in se moral zadovoljiti z odličnim petim mestom.

Mlademu Gombocu pritisk prvega nastopa na igrah pod petimi krogi ni prišel do živega. Odlično je začel ter dopoldanski del sklenil s tremi zmagami z iponom. Najprej je na hrbet položil Gruzijca Važo Margvelašvilija, letošnjega evropskega prvaka iz Kazana, potem pa na isti način predčasno končal tudi zgodbi Mathewsa Punze iz Zambije in Kanadčana Antoina Boucharda.

Po štiriurnem premoru je v odločilnem delu na tatamiju Arene Carioca 2 nasproti stal Italijan Fabio Basile, ki je pred tem ugnal dva vrhunska tekmeca. Adrian je sicer začel zelo napadalno, vendar mu žal ni uspela nobena akcija za točke. Ta se ni posrečila niti Basileju, je pa z večjo aktivnostjo dosegel, da je sodnik tekmecu prisodil dve kazni oziroma rumena kartona, ki sta na koncu jeziček na tehtnici prevesila na Italijanovo stran.

»Bil je hitrejši od mene. Ko sem dobil prvo kazen, sem se moral odpreti in potem je postala borba zame še težja,« je poraz športno priznal 21-letni judoist iz Rakičana pri Murski Soboti, varovanec olimpijske prvakinje Urške Žolnir pri celjskem klubu Z'dežele Sankaku.

Fant, ki velja za zelo nadarjenega in še bolj garaškega tekmovalca, se je za konec srečal iz oči iz oči z zmagovalcem enega od dveh repešažev, osem let starejšim Rishodom Sobirovom iz Uzbekistana. Izkušnje so bile močno na strani tekmeca, ki je tako v Pekingu kot v Londonu že osvojil bron, a tedaj še v lažji kategoriji do 60 kg, poleg tega je bil tudi dvakratni svetovni prvak (2010, 2011). Sobirov je imel pobudo, napadal, Gomboc pa se je v glavnem branil. Malo za tem, ko mu je uspela akcija za vazari, je Sobirov z davljenjem prisilil Gomboca k vdaji.

»Z njim sem se letos že dvakrat pomeril in obakrat sem ga premagal, v najpomembnejši borbi leta pa mi ni uspelo. Verjetno so res do izraza prišle izkušnje. Vazari sicer ni bil povsem čist, pa tudi davljenje je bilo bližje čeljusti kot vratu, pa vseeno, to je judo, premagal me je zasluženo,« je povedal Adrian, ki je s petim mestom dosegel najboljšo moško uvrstitev slovenskega juda na OI. »Svoj nastop ocenjujem za uspešnega, vendar se ni izšlo, kot sem si sam najbolj želel. Nisem se počutil utrujenega, vendar na koncu nisem imel več tiste prave surove moči. Ko sem tekmeca zagrabil, ni bilo več enako kot na začetku,« je z malce zadržanim nasmeškom na obrazu dodal Gomboc, ki verjame, da je njegov nastop lahko spodbuda štirim rojakom, ki jih borbe še čakajo: »Seveda, saj smo vsi vadili po istem programu. Nikomur ne bi rad naložil dodatnega bremena na pleča, toda osebno menim, da nam vsaj ena kolajna ne bi smela uiti. Nenazadnje smo vsi v svetovni 'špici'.«

Alfa in omega slovenskega juda Marjan Fabjan je ob tem dobil še en razlog za optimizem, saj je Majlinda Kelmendi, ki pogosto vadi pri njem na Lopati pri Celju, od koder prihaja vseh pet slovenskih olimpijcev, osvojila zgodovinsko prvo kolajno za Kosovo v kategoriji do 52 kg, in to kar zlato.