Adrenalin po bronu in slavju terjal davek

Rdeča Poljana – Vrnitev v tekmovalni ritem na štadion, kjer se je Teja Gregorin v torek veselila prve olimpijske kolajne za slovenski biatlon, resda ni prinesla novega slavja, a tudi včerajšnji nastop za 11. mesto je bil prav spodoben in je le potrdil, da je naša tekmovalka najbolje pripravljena pričakala prav najpomembnejšo tekmo sezone. Zmagala je vnovič Belorusinja Darja Domračeva.

O ta čas najboljši biatlonki, predvsem glede hitrosti v smučini, ni nobenih dvomov. Že pred prihodom v Soči se je zdelo, da bo prav Domračeva, 27-letna tekmovalka iz Minska, udarna favoritinja ženskih olimpijskih tekem. Tako se je včeraj veselila že drugega naslova zapored, zdaj bo še v ponedeljek na tekmi s skupinskim štartom napadla trojček.

»Zdaj je verjetno po svojih sposobnostih najhitrejša, skoraj na tej ravni je Čehinja Gabriela Soukalova, v naslednjem razredu konkurenčnih tekmovalk pa je tudi naša Teja Gregorin. V primeru natančnosti na strelišču je ob sedanji pripravljenosti vedno znova sposobna osvojiti kolajno,« je včeraj poudaril trener Uroš Velepec in ob pogledu na semafor smo mu lahko prikimali. Brez zgrešene tarče, kar se sicer vodilni slovenski biatlonki na 15-kilometrski tekmi še ni posrečilo, bi bila včeraj spet bronasta …

»Pravzaprav me je sprva močno presenetil zgrešen strel leže, kjer sem od novega leta brezhibna. Res pa je, da takrat nisem obupala, dejala sem si, da je pred menoj vendarle še 15 tarč,« se je spomnila po tekmi, pred katero ji sicer prvič v zadnjem tednu ni bilo treba vzeti protibolečinske tablete. Težave z ramo vendarle izginjajo, zdaj se že veseli ponedeljkove preizkušnje v skupinskem štartu, svoje zadnje na teh olimpijskih igrah: »Prav ta disciplina mi ustreza, dovolj bo časa in energije za umirjeno pripravo.«

Pred včerajšnjo tekmo vendarle ni šlo vse po ustaljenih tirnicah vrhunskega športa. Seveda se je poskusila zbrati po najboljših močeh, a adrenalin tiste sanjske zasledovalne tekme in nato še dan pozneje nepozabne slovesne razglasitve, povrhu v družbi Tine Maze in Vesne Fabjan, dolgo ni popuščal. »Treba je biti odkrit in si priznati, da Teja takšnih trenutkov vendarle ni vajena tako kot nekatere tekmice, ki so precej pogosteje na stopničkah. Obenem pa bi prav za vrhunski dosežek morala včeraj več tvegati v smučini. Tako je res hitro tekla le v zadnjem krogu in če pomislite, da je to le dvajset odstotkov razdalje skupaj petih krogov na tej posamični tekmi, je jasno, da je nova kolajna ostala predaleč,« je še v analizi strnil glavni slovenski trener in glede na hudo biatlonsko konkurenco tudi včerajšnjemu 11. mestu ni gledal v zobe. Obenem pa ni skrival optimizma pred zadnjo Tejino preizkušnjo v skupinskem štartu: »Tam bo lažje tekla na vso moč že od začetka, saj jo bo 'potegnila' skupina. Res je dobro pripravljena in sposobna za še en vrhunski dosežek.«

Na stopničkah sta bili dve Belorusinji, Domračeva kajpak pričakovano, Nadežda Skardino presenetljivo. Slednja sicer prihaja iz St. Peterburga, pred leti pa je na enem od pripravljalnih zborov prikimala vabilu iz beloruske reprezentance, se ji priključila, včeraj pa si ji je na novinarski konferenci v družbi vzornice iz reprezentance nenehno smejalo. A prav vesela je bila tudi Selina Gasparin. Še pred dvema mesecema nam je v Hochfilznu govorila, češ kako zavida sosednji Nemčiji in tamkajšnji izjemni priljubljenosti biatlona, a očitno se v tej panogi prebuja tudi Švica. Na teh zimskih igrah sploh izjemno vidna. A zdaj je celo velike sosede potolkla na biatlonskem štadionu. V včerajšnjem soncu in prav nenavadno visokih temperaturah za to zimsko panogo je bila namreč najbolje uvrščena Nemka Laura Dahlmeier na 13. mestu …