Bronasta nagrada v dirki za preživetje

Roza Hutor – Prve priložnosti za kolajno Tina Maze na olimpijskih igrah v Sočiju ni izkoristila. Potem ko je imela v smuku odlično izhodišče, je v slalomu smučala slabše in padla na četrto mesto.

Svetovna prvakinja in branilka naslova Maria Höfl-Riesch je bila spet boljša, s srebrom in bronom pa sta se okitili Nicole Hosp in Julia Mancuso. Razpletlo se je torej po napovedih. Prekaljene smučarke z velikih tekmovanj so bile najboljše, žal pa je bila med poraženkami Mazejeva. Ponovila se ji je zgodba iz Schladminga, ko je bila odlična v smuku, nato pa v slalomu veliko slabša. Razlika med lanskim in letošnjim februarjem pa je, da je na SP zlahka osvojila srebro, tukaj pa ostala praznih rok. Skozi prizmo Tininega nastopa si je vredno ogledati smučanje nosilk kolajn. V slalomu so jo vse prekašale v pristopu. Bile so napadalne, predvsem pa tehnično boljše. Čeprav rezultati kažejo, da je bil ključen slalom, kjer so bile največje razlike, pa je Mazejeva tekmo bržkone izgubila v smuku. Če bi smučala enako dobro na celotni progi, bi bila njena prednost v smuku nedosegljiva za Höfl-Rieschevo in Hospovo (imela bi prednost okrog sekunde), v slalomu pa je bila nedosegljiva za Mancusovo (zaostala je za 78 sekund). Njena izjava, da jo bolj zanima, koliko je zaostala za zlato kolajno kot za zmagovalnim odrom, je kar posrečena. Ne glede na letošnji slalom, ki je bil na ravni, višji od povprečja, je bila v bistvu zelo blizu zmagi, a obenem tako daleč. Tini se kombinacija njene najboljše in najslabše discipline v sezoni ni posrečila. To se dogaja pogosto, priložnost pa dobijo smučarke, na katere ponavadi nihče ne računa.

Odkritje – Julia Mancuso

Superkombinacijsko odkritje je bila Mancusova. Medtem ko smo v smuku zavoljo dobrih treningov še pričakovali vrhunski nastop na velikih tekmah vselej razpoložene Američanke (superveleslalomski bron je njena deveta kolajna, četrta na OI), ker je pač del njenega železnega repertoarja zadnjih let, pa je bil slalom presenečenje. Ob tem kaže še posebej poudariti, da je v zadnjih dveh sezonah v slalomih za svetovni pokal nastopila le v Mariboru leta 2013. Mancusova, ki sicer slovi kot specialistka za največja tekmovanja, je pokazala, na kakšen način se osvajajo kolajne, ko tekmice ne naredijo vsega, kar znajo in zmorejo. Na obeh preizkušnjah – v smuku in slalomu – je smučala, kot da bi ji šlo za preživetje. Ob pravem trenutku je vključila vse motorje in resurse v svojem telesu. »Težko je tvegati vse, ko imaš tako malo slaloma v nogah, kot ga imam jaz. Moj nastop bi opisala zelo preprosto – tekmovala sem, da bi preživela in prismučala v cilj. Ko sem na štartu ostala sama, mi je prešinilo vprašanje: ali lahko osvojim kolajno? Rekla sem si: če verjameš, če res verjameš in če si res pozitivna ter vržeš vse stvari s sebe, potem se zgodijo dobre stvari. Olajševalna okoliščina je bila, da v smuku in slalomu nisem imela druge izbire kot smučati na polno, saj sem bila obakrat zadnja,« je nosilka kompleta kolajn z zadnjih treh iger (zlato je osvojila v Torinu 2006, srebrni kolajni pa v Vancouvru 2010) opisala pot do brona, ki seveda ni vreden kot zlato, za Mancusovo pa je rezultatsko enako pomemben dosežek, saj v zadnjem letu dni ni tako dobro smučala kot na Rdeči Poljani. Njen najboljši rezultat v tej sezoni svetovnega pokala je namreč 7. mesto.

Razmere v slalomu so bile zelo zahtevne, kar so poudarile vse tri nosilke kolajn in tudi Mazejeva. Höfl-Riescheva je izkoristila dobro slalomsko razpoloženje in rutino. A ji ni bilo tako lahko, kot je bilo videti. Po težavah v smuku ni bila prepričana, da ji bo šlo v slalomu gladko, čeprav sta ji strma proga in postavitev ustrezali. Mancuso je imela pač sekundo prednosti.

»Poskušala sem biti hladna in lahkotna. Doseči to stanje pa ni enostavno. Ko sem v cilju slaloma videla številko ena, sem začela doživljati pravljico. Počakala sem še na Tino Maze, sicer prvo tekmico. Ko me ni prehitela, sem se začela veseliti. Ni mi bilo več pomembno, katera kolajna bo,« se je tretje zlate kolajne na olimpijskih igrah veselila 29-letna Nemka, ki je v Sočiju dobila veliko priložnost, da se izenači s štirikratno olimpijsko zmagovalko Janico Kostelić.

Höfl-Riescheva ima že devet kolajn z OI in SP, od tega pet zlatih. O rekordih pa ne razmišlja, prav tako ne o statistikah. Priznava, da ji resda veliko pomenijo, motivacijo pa išče drugje.