Dugonjićevih sanj konec že po nesrečni minuti

Prvi slovenski adut šele 18., Anja Klinar pičli dve mesti za finalom, za Isakovićevo le kopel.

Objavljeno
29. julij 2012 10.36
RADOVLJICA 07.07. 2012 plavalni miting. Klinar Anja. Foto: ALESS CCERNIVEC/Delo
Eduardo Brozovič, poročevalec
Eduardo Brozovič, poročevalec
London – Trije kvalifikacijski nastopi brez napredovanja, tri povsem različne zgodbe. Takšno je bilo prvo dejanje slovenskih plavalnih nastopov na OI, od katerih si je največ obetal Damir Dugonjić. Toda evropski prvak na 50 m prsno se je na dvakrat daljši progi moral zadovoljiti le z 18. mestom. Precej bolj zadovoljna je bila Anja Klinar, čeprav sta ji le dve mesti zmanjkali za preboj v finale na 400 m mešano, na katerega je računala.

Dugonjić je bil v prvih 50 metrih tretji najhitrejši v predzadnji od šestih kvalifikacijskih skupin in kazalo je, da se mu bo uresničila prva želja: da bi presegel uspeh izpred štirih let, ko se je kot 20-letni debitant na OI nepričakovano prebil v polfinale in zasedel 16. mesto. Toda po obratu je vse bolj popuščal, najbolj očitno tik pred ciljem, in zdrsnil na sedmo mesto v skupini. S časom 1:00,77 ni izboljšal izida, s katerim je dosegel olimpijsko normo, prav tako tudi ne svojega pekinškega dosežka (1:00,35) in za dobro sekundo zaostal za svojim osebnim rekordom.

»Očitno sem prehitro začel, pri čemer sem v prvih 50 metrih naredil en zavesljaj več kot ponavadi. To me je malo vrglo iz tira in na koncu mi je tudi povsem zmanjkalo moči. Rezultat ni tako slab, da ne bi zadostoval v običajnih okoliščinah, toda tokratne kvalifikacije so bile izjemno hitre. Nisem pričakoval, da bo kar 12 tekmecev že v kvalifikacijah plavalo pod minuto, kar je rezultat svetovne vrednosti,« se je po nenačrtovano hitrem izpadu pridušal 22-letni Ravenčan, ki je tako že v dobri minuti končal težko pričakovani olimpijski nastop.

Anja Klinar si je za cilj zadala izboljšanje svoje najboljše olimpijske uvrstitve na 400 m mešano, 13. mesta iz Aten 2006 in 16. iz Pekinga 2008. To ji je z desetim mestom uspelo, ostal pa ji je kanček grenkega priokusa zaradi možnosti uvrstitve v sinočnji finale. S časom 4:38,20 je zaostala za osmouvrščeno Američanko Caitlin Leverenz za dve sekundi in enajst stotink, a vendarle plavala za 1,7 sekunde hitreje kakor junija lani, ko si je zagotovila pot v London. »Zadovoljna sem z uvrstitvijo, saj sta mi zmanjkali le dve mesti za napredovanje v finale. Odplavala sem tudi svoj najboljši letošnji rezultat ter izboljšala svoji uvrstitvi iz Aten in Pekinga. Škoda je le, da nisem bila še za dve desetinki hitrejša, s čimer bi popravila svoj osebni rekord,« je ocenila 24-letna Jeseničanka.

Da je bil včerajšnji nastop Sare Isaković le ogrevanje pred ponedeljkovim nastopom v njeni paradni disciplini 200 m prosto, zgovorno priča že podatek, da so se od vseh plavalk na 100 m delfin le štiri prijavile s skromnejšim rezultatom: tekmovalke iz Nikaragve, Albanije, Kostarike in Dominikanske republike. Slednjič je pustila za seboj enajst tekmic in s časom 59,86 zasedla 31. mesto. »Preizkusila sem bazen, nisem pa dosegla tako kakovostnega rezultata, da bi lahko bila zelo zadovoljna. Razočarana tudi nisem, saj sem dosegla svoj najboljši letošnji čas. Delfinov slog ni bil nikoli moj glavni adut, sem pa pognala telo in okusila olimpijsko tekmovanje,« je poudarila dobitnica srebrne kolajne na 200 m prosto pred štirimi leti.

Končno oceno dneva je dodal selektor plavalne reprezentance Roni Pikec: »Glede na to, da je Damir plaval le za 17 stotink sekunde počasneje od svojega najboljšega rezultata v zadnjem letu, sem zadovoljen. Videlo se je, da je začel sproščeno, na koncu pa ga je odneslo ob progo, verjetno se je zapletel pri zavesljaju. Zgodi se, v celoti je plaval hitro in lepo. Dejstvo pa je, da smo pričakovali višjo uvrstitev in da so naši apetiti segali vsaj do polfinala, kar bi bil sanjski dosežek. Na žalost se ni izšlo po željah. Prepričali pa smo se lahko, kako zgoščena je konkurenca. Michael Phelps je na 400 m mešano komaj ujel osmo mesto in finale, na 400 m prosto pa je izpadel svetovni rekorder Paul Biedermann. To bo očitno tekmovanje presenečenj. Celo najboljšim ne gre po načrtih, zato se lahko tudi nam kaj zalomi.«