Isakovićeva se mora odločiti, je odraslo dekle

London – Letošnje olimpijske plavalne tekme so prinesle svetovne rekorde v osmih disciplinah (treh moških in petih ženskih), kar je dokaz, da človeške sposobnosti skoraj nimajo meja. Zato pa so imeli jasne limite nastopi 12-članske slovenske odprave. Ostala je brez preboja v finale, ki ga sicer ni odločno napovedala, a je sodil med jasne želje.

Vrhunca sta bila dosežka Anje Klinar, 10. na 400 m mešano in 11. na 200 m delfin. V polfinale se je resda prebila tudi Sara Isaković, toda 14. mesto pekinške osvajalke srebrne kolajne na 200 m prosto vzbuja mešane občutke. Damir Dugonjić je zapustil London kot 18. na 100 m prsno in globoko razočaran, Peter Mankoč pa pri 34 letih niti ni mogel računati na kaj več od 19. mesta. Kopica veliko mlajših plavalk in plavalcev si je za cilj zadala izboljšanje osebnih rekordov, a ni uresničila načrtov, niti ženska štafeta 4 x 200 m prosto, ki je letos prijetno presenetila z bronasto kolajno na EP. Selektor slovenske plavalne reprezentance Roni Pikec vendarle ni pesimist.

»Londonski dosežki so dokaj realen odraz stanja v našem plavanju. Nekoliko grenkega priokusa je ostalo le, ker sta Dugonjić in Mankoč ostala brez polfinala. Pri Damirju kaže upoštevati, da je ob osvojitvi 18. mesta plaval le za 17 stotink počasneje od svojega najboljšega rezultata v zadnjem letu. Že tedaj smo se prepričali, kako ostra in zgoščena je konkurenca. Za kaj več od tega, kar smo dosegli, bi potrebovali presežek, tega pa v Londonu ni bilo. Pred štirimi leti smo se v Pekingu vpisali na seznam osvajalcev kolajn, zdaj pa smo dobili signal, da nas v naslednjem olimpijskem ciklusu čaka garaško delo z mladimi plavalci, ki so se predstavili na letošnjih OI. In tudi z uveljavljenimi tekmovalci,« je uvodoma ocenil Pikec, še vedno presenečen nad napredkom plavalne elite.

»Spomnite se SP v Rimu leta 2009, ko je zaradi visokotehnoloških kopalk prišlo do izbruha 43 svetovnih rekordov. Ko so njihovo uporabo omejili, smo mislili, da se dve desetletji ne bo nihče približal takratnim dosežkom. Praksa pa je postavila napovedi na glavo. Ne le, da so se jim plavalci zelo približali, v Londonu smo videli lepo število novih rekordov. Zato uvrstitev med 16 najboljših v posamezni disciplini v konkurenci 167 držav ne smemo podcenjevati. Na OI tekmuje le plavalna smetana, ne fantje in dekleta, ki imajo nekaj prostega časa. In tudi naših plavalcev nisem izbral jaz, pač pa mednarodna pravila,« je poln vtisov poudaril slovenski selektor in se strinjal s pohvalami na račun Anje Klinar: »V Londonu je dosegla svoj maksimum in presegla svoje cilje. Predsednik OKS je v enem od nagovorov sicer nekoliko pozabil nanjo, pa mu tega ne zamerim. Deseto mesto na 400 m mešano in enajsto na 200 delfin sta odlični uvrstitvi, s katerima je popravila svojo najboljšo olimpijsko uvrstitev – 13. mesto iz Aten 2004.«

Slovenska javnost je veliko pričakovala tudi od Sare Isaković, toda letošnje okoliščine so povsem drugačne kot pred štirimi leti. »Tedaj je pokazala, česa je sposobna. Vesel sem, da je dokončala študij v ZDA, zdaj pa so pred njo nova štiri leta do OI v Rio de Janeiru. Morala se bo odločiti, ali bo ostala v ZDA zaradi podaljšanja študija ali se bo vrnila v Slovenijo. Osebno bi si želel, da bi se znova lotila vadbe pod vodstvom Mihe Potočnika. Skupaj sta dokazala, da imata recept za vrhunske dosežke. Toda na potezi je zgolj Sara, ne njeni starši, Miha ali kdorkoli drug. Je odraslo dekle in upam, da bo izbrala pot, ki bo zanjo najboljša,« razmišlja Pikec. Da bi najboljšim slovenskim plavalcem omogočili vrnitev na tirnico rezultatskega napredka, pa seveda ne bo dovolj kakovostno delo trenerskih zanesenjakov. Tudi plavanje se je namreč razvilo v pravo znanost.

»Če bomo želeli ostati v stiku s svetom, bomo morali imeti predvsem dostop do merilnih naprav in plavalnih laboratorijev, kakršne uporabljajo razvitejše države. Nadzor vadbe je namreč zelo pomemben. Trener mora vedeti, kaj je plavalec naredil, ne le, kaj je delal. Če samo predvidevaš, se lahko ušteješ. Videli smo, kako so napredovali Azijci, ne le Kitajci, ampak tudi Japonci in drugi, ki ogromno vlagajo v plavanje. Ko so Kitajci izvedeli, da bodo leta 2008 gostili OI, so najeli največje strokovnjake s celega sveta in se lotili načrtnega dela, ki jim je prineslo sadove že v Pekingu. Zdaj pa je ta generacija naredila še dva koraka naprej. Upam, da ne bomo nekoč izvedeli, da so se dopingirali, zaenkrat pa jih lahko le občudujemo,« je vtise zaokrožil Roni Pikec.