Tiskane izdaje
Ljubljana – Rekordna bera slovenskih odličij v Sočiju bo junakom prinesla tudi denarne nagrade Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). Obe inštituciji bosta skupaj odšteli skoraj pol milijona evrov, četudi bodo morali pri OKS del zneska še zagotoviti, saj je bil sprva predviden nagradni sklad precej manjši.
Pred odhodom prvih olimpijcev v Soči so namreč pri OKS predvideli 150.000 evrov nagradnega sklada, pri čemer je zlato vredno 20 tisoč, srebro 17.500 in bron 15 tisoč evrov. Vodja olimpijske odprave Petra Majdič je pred odhodom prvih olimpijcev pojasnjevala, da bodo v primeru bogate bere odličij in s tem preseženega fonda pač nagrade sorazmerno zniževali, a po eksploziji uspehov v Rusiji je predsednik Janez Kocijančič že večkrat zatrdil, da bodo poskušali prek pokroviteljev dvigniti nagradni sklad ter slovenskim junakom izplačati zaslužene nagrade. Do kdaj si bodo vzeli čas, ni jasno, olimpijski ataše Brane Dmitrovič pa pričakuje, da bodo sezname upravičencev do nagrad prejeli predvidoma v naslednjih dveh mesecih: »Predvidevam, da bo prihodnji mesec izvršnemu odboru posredovan predlog, da se poveča nagradni sklad.«
Ker 80 odstotkov vrednosti nagrade posameznega športnika pripada tudi njegovemu trenerju, se končni znesek pri Olimpijskem komiteju Slovenije ustavi pri 243.000 evrov, kar pomeni, da so slovenski junaki s svojimi uspehi za kar 62 odstotkov prekoračili sprva predvideni nagradni fond. Gre seveda za bruto zneske, ki bodo še obdavčeni, tako da bodo nosilci odličij v resnici dobili 25 odstotkov nižje zneske, medtem ko bodo nagrade MIZŠ neobdavčene, torej pri posameznikih opravičene plačila dohodnine. Država je ob poplavi uspehov v Rusiji 20. t. m. glede na vnaprej sprejeti pravilnik objavila, da bo zlato vredno 23.800, srebro 17.850, bron pa 11.900, medtem ko naj bi trener dobil 50 odstotkov vrednosti športnikove nagrade. Državni nagradni sklad je zato »težak« 196.350 evrov.
Seveda se poraja vprašanje, kateri trener bo pri posamezniku upravičen do nagrade, reprezentančni, ki ga je spremljal tudi v Sočiju, morda klubski ali kakšna tretja oseba. Slednje bo vredno razmisleka zlasti v primeru Žana Koširja, ki nima trenerja, ima pa ekipo spremljevalcev, ki mu pomagajo med sezono in brez katerih bi stežka zmogel logistiko vse sezone, Pri Smučarski zvezi Slovenije, ki bo imena posredovala MIZŠ, so zatrdili, da bodo predloge v sodelovanju z nosilci odličij pripravili po posameznih panogah, odgovoren za strokovno vodenje deskanja na snegu Anže Polanec pa je za Delo že potrdil, da bodo vsekakor predlagali enega od članov Koširjeve ekipe, ki mu je pomagala graditi pot k vrhu. Pri biatlonu bodo bržkone predlagali tako Uroša Velepca kot Tomaša Kosa, saj ju, kot pravijo, oba vodijo kot trenerja Teje Gregorin, nagrado pa si bosta razdelila.
Sicer pa nagrajevanje olimpijskih uspehov predvidevajo tudi pri Smučarski zvezi Slovenije, vendar ne pri vseh panogah, marveč le pri tistih, ki so to v pravilnikih opredelile pred začetkom sezone. V nordijskem delu, torej pri skakalcih in tekačih, tako tekmovalcem pripadajo denarne nagrade za uvrstitve v svetovnem pokalu, na SP in OI, končni zneski, ki jih bodo prejeli tudi dobitniki olimpijskih odličij, pa bodo znani konec sezone. »Skakalci in tekači imajo to najbolj urejeno. Konec sezone se sešteje vse zneske, ki posamezniku pripadejo za uvrstitve v omenjenih tekmovanjih, če pa skupni znesek pri vseh presega zagotovoljena sredstva, se pri vsakem posamezniku njegov prejemek sorazmerno zniža,« je pojasnil direktor Smučarske zveze Slovenije Jurij Žurej. Podobno je bilo denimo tudi v prejšnji sezoni, ko so skakalci z uspehi presegli vse za nagrade predvidene denarne meje, zato so seveda dobili manj, kot je bilo v izhodišču zapisano na papirju. Odbor za alpsko smučanje se je tudi pred to sezono odločil, da uspehov posameznika ne bodo nagrajevali.
