Pri Kranjcu je bilo kar nekaj pomislekov

Roza Hutor – Na zimskih olimpijskih igrah je najbolj nevaren šport deskanje na snegu. To je pokazala analiza iger v Vancouvru. Tudi v Sočiju je bilo v tej panogi doslej največ poškodb. Specialist internist pulmolog Matjaž Turel, sicer vodja zdravniške službe v slovenski olimpijski reprezentanci, pravi, da med poškodbami in boleznimi ni velike razlike. Pri boleznih so na prvem mestu želodčne težave in okužbe dihal.

V Sočiju je imel največ dela med vsemi zdravniki. Začelo se je z nesrečno poškodbo deskarke Cilke Sadar, nadaljevalo z grdim padcem Roka Perka. Ko je oskrbel slednjega, se niti še preoblekel ni, že je moral na vrat na nos na skakalnico. Klicali so ga, da je padel Robert Kranjec ... »V prvih petih dneh smo imeli resnično veliko dela. Seveda ga ne moremo primerjati s tistim, kar delamo v službi, kjer je napor bistveno večji. Zelo me je presunilo, ko sem od blizu videl, kako veliko razočaranje sta doživela Cilka in Rok. Na igre sta prišla pokazat, kaj znata, a sta se poškodovala še preden sta nastopila. Tudi meni je bilo hudo,« je dr. Turel, ki je sicer zaposlen pri kliničnem centru v Ljubljani, opisal občutke, ko veš, da športniku lahko pomagaš le tako, da mu olajšaš bolečine, olimpijskega nastopa pa mu ne moreš vrniti.

Pri Kranjcu je bilo kar nekaj pomislekov. Na koncu se je zdravniška ekipa na podlagi magnetne resonance in funkcionalne ocene kolena dr. Klemna Stražišarja odločila, da lahko skače. Odločitve o poškodbah so vedno težke, niso pa samo zdravnikove. »Če bi bila notranja vez strgana, Kranjec zagotovo ne bi nastopil. Ker pa ni in je funkcionalno koleno stabilno, smo se skupaj z Robijem odločili, da nastopi. Glavna odločitev pa je bila njegova. Vsi vemo, kakšen borec je. Tudi v Vancouvru je skakal s poškodovanim gležnjem, kar je bila morda celo bolj moteča poškodba, kot je ta v Sočiju,« je Turel pojasnil Kranjčevo odločitev o nastopu. Ob tem gre seveda pohvaliti ekipo fizioterapevtov, ki jo vodi Matej Ipavec, in Nežko Poljanšek, ki je sicer v ekipi aMaze, a je pomagala Kranjcu.

Z rusko zdravniško službo je bil dr. Turel zadovoljen. Moti ga le jezikovna pregrada. Presenečen je bil, da redki zdravniki govorijo angleško. Medicina je namreč postala tako mednarodna, da je angleščina domala že zamenjala latinščino. »Zaradi jezikovne pregrade je težko oceniti njihovo izobrazbo in izkušnje. To me je, za razliko od Vancouvra, malo skrbelo. Opremo pa imajo fantastično. Vsa je nova in po standardih. Napotnico za magnetno resonanco v olimpijski vasi napišejo kot pri nas napotnico za krvne preiskave. Pri akutni poškodbi je takoj na voljo tudi CT,« je povedal o olimpijski medicinski oskrbi.

Zanimiv je bil pogovor z dr. Turelom po Perkovi poškodbi. Odločno je zavrnil vsako fotografiranje in novinarski pogovor s poškodovanim smučarjem. Pravi, da je v svojem delu zavezan etiki in Hipokratovi prisegi, zato je neomajen, ko je treba zaščititi poškodovanca. »Moja prva naloga je, da postavim čim boljšo diagnozo. Zdravnik mora popolnoma zaščititi integriteto ponesrečenca, pa najsi gre za športnika ali kogarkoli drugega. Od tega ne odstopam. Ko se zadeva umiri, se lahko pogovarjamo na dolgo in široko. Tudi športnik lahko daje izjave, če jih želi. Vem, da imajo novinarji svoje delo, ampak tudi oni so zavezani profesionalni etiki, predvsem pa spoštovanju človeka. Žal so nesreče in krvavi dogodki med najbolj branimi in medijsko odmevnimi. To me zelo boli. Treba je gledati druge stvari. V športu morajo biti v ospredju športne zgodbe in športniki s svojimi zmagami in stiskami,« je dr. Turel razložil svoje stališče do večnega dvoma, do kje lahko seže novinarska radovednost, ko gre za človekovo zasebnost oziroma integriteto.

Matjaž Turel je bil vodja zdravniške službe v prvem delu iger, v nedeljo je delo predal dr. Anžetu Kristanu. In s kakšnimi občutki zapušča Soči 2014? »Prišel sem zaradi športnikov in njihovi uspehi so tisti, ki prevladajo, zato grem domov z dobrimi občutki. Po treh poškodbah sem rekel, da bomo osvojili tri kolajne. Ob odhodu jih je bilo pet. Olimpijske igre so poseben dogodek za vse, ki sodelujejo na njih. Tudi zame so bile. Prvič sem jih doživel v Vancouvru. Takrat sem bil navdušen. Tudi Soči me je navdušil na podoben način. Res pa je, da je Rusija drug svet kot Kanada. Zelo so se potrudili za dobro počutje vseh. Ko sem se pogovarjal s tistimi, ki so bili pred letom tukaj, sploh niso mogli verjeti, kaj vse so v tem času naredili,« je zaključil olimpijski pogovor dr. Turel, ki ga je že dan po vrnitvi z OI doma čakalo celodnevno dežurstvo.

Z zdravniki, kakršen je Matjaž Turel, je tako kot z novinarji. Štirindvajset ur so predani svojemu poklicu, ne glede na to, kje so.