Tiskane izdaje
Pred osmim nastopom na olimpijskih igrah je Debevec sproščen. »Če ne bi imel olimpijskih kolajn, bi se najbrž počutil enako kot pred petimi igrami v Sydneyju, na srečo pa sem lahko zdaj bolj miren. Najbrž so k temu pripomogla tudi leta,« je zlati iz Sydneyja in bronasti iz Pekinga pripravljen na novo bitko. Pred Londonom seveda razmišlja drugače, kot je pred Los Angelesom. »Ko sem se odpravljal v Kalifornijo, je bil moj cilj dosežen že z uvrstitvijo na igre, zdaj bi bilo neambiciozno reči kaj takega. V britansko prestolnico grem dobro ustrelit ter se pomerit z mladimi in starejšimi tekmeci. Odhajam z visokimi ambicijami in ponavadi so moji cilji realni,« Debevcu ne manjka tekmovalnega motiva.
Krivulja se spušča
Njegova krivulja se sicer počasi spušča. Zavoljo težav s starostno kratkovidnostjo ni več med najboljšimi z zračno puško, streljanje stoje pa mu je začelo kvariti seštevek v trojnem položaju. A se je našel na 60 leže, saj je takrat puška bolj mirna in za pritisk na petelina lažje počaka na izostreno sliko. »V zadnjih treh letih sem se v trojnem položaju le enkrat uvrstil v finale. Letos na svetovnem pokalu v Münchnu, kar pomeni, da se moja forma vzpenja in da gre navzgor ob pravem času. Nisem opustil trojnega položaja, a sem se po lanskem naslovu evropskega prvaka bolj posvetil vadbi streljanja leže,« je cilje prilagodil razmeram. Po 27 zmagah na velikih tekmah, razporejenih na zračno puško in trojni položaj, je zdaj dal prednost novi disciplini. »Preselil sem se v skupino najstarejših, zavedam pa se, da so strelci leže specialisti. Razlike so malenkostne, izidi blizu stoodstotnemu rezultatu, napake pa hudo kaznovane. Če ustreliš 10,0, si lahko prvak, z 9,9 si hitro deset mest nižje,« je razložil dogajanje v disciplini, ki ne dopušča spodrsljajev. Razmišljanje je končal z nasmehom ob spominu na prve igre samostojne Slovenije: »Pred Barcelono 1992 sem sanjal, da bom prvak na 60 leže, morda se bodo sanje zdaj izpolnile.«
Stresna kraja
Londonsko olimpijsko zgodbo je Debevcu pred začetkom iger močno zaznamovala kraja puške. Znamenito orožje z modrim kopitom, s katerim je odstreljal kolajni na dveh igrah, so mu nepridipravi z drugim orožjem in strelivom odnesli iz njegove trgovine na strelišču ob Dolenjski cesti. Policisti so tatove sicer ujeli in večina ukradenega se je vrnila v Debevčeve roke, puška pa ne. »Vsi imamo na zalogi rezervo, saj ne smemo izključiti poškodbe cevi ali zaklepa, drugače pa je z dodatki. Njihova nabava mi je povzročila velike težave, pa čeprav so mi šli proizvajalci ustrežljivo na roko. Takoj so mi izdelali dele, ki so bili že prej skonstruirani in narejeni posebej zame. Z nekatero dodatno opremo pa je šlo težje, ker je na trgu ni več. Brskal sem po spletu za rabljenimi kosi, pomagali so mi tudi kolegi, toda z iskanjem sem izgubil preveč časa. Teden dni treninga, poleg tega sem tri tedne prilagajal vadbo opremi, ki sem jo imel,« mu je vlom spremenil vsakodnevni delovni ritem.
Kopito mu je takoj posodil reprezentančni kolega Mitja Žižmond, seznam dodatkov je odkljukal v začetku junija. »Predzadnji manjkajoči del, kljuko, kakršne ne izdelujejo več, mi je prinesel švicarski kolega na tekmo v München, zadnji je bil najbolj trd oreh. Prednji merek, imenovan blok. Proizvodnjo so zaprli pred 25 leti, jaz pa sem še edini, ki ga uporablja. Vem, da gre za že izumrli dodatek, a sem ga vajen in sem ostal pri njem. Rešil me je nemški kolega, ki ga je izbrskal na spletu,« si je Debevec končno oddahnil in naredil vse, da bi si krajo izbrisal iz glave. Čeprav se noče obremenjevati, ga cev še vedno občasno spomni na neljubi dogodek. »Tako dobre cevi, kot sem jo imel, zdaj nimam. Gre za minimalno, a včasih odločilno razliko,« je razložil.
Dragocene izkušnje
V tolažbo mu je dobro strelivo, ki ga je izbral na majskem testiranju v Birminghamu. »Boljše strelivo pomeni, da je ob morebitni napaki odstopanje manjše in še vedno lahko ustreliš desetko,« je opozoril na odtenke, nepogrešljivo sestavino vrhunskih dosežkov. Pred Londonom je Debevca najbolj skrbelo strelišče. Generalka s svetovnim pokalom je bila namreč zaradi deževnega vremena in mraza povsem ponesrečena, novo strelišče je tako za vse tekmovalce neznanka. Zato je izbral zgodnji termin za odhod na prizorišče. »Delati moram na taktiki. Spoznati se moram z razmerami in se nanje pripraviti. Strelci vsak dan spremljamo vremensko napoved in smo pozorni na netipične razmere, na katere se takoj odzovemo. V Londonu bo svoje naredilo tudi plimovanje, ki vpliva na smeri vetra. Gre za pomembne okoliščine, ki jih ne smeš prezreti,« je za nepoznavalce razkril nekaj podrobnosti, pomembnih za vrhunske izide.
Najboljši slovenski strelec je bil pred igrami spodbudno razpoložen. »Izkušnje delajo meni v prid in natančno vem, kaj me čaka. Pritiski na olimpijski tekmi so ogromni, če že imaš za sabo težke ure, se je z njimi lažje soočiti. Nastop z zračno puško sem črtal, ker nisem več konkurenčen. Bilo bi nesmiselno stopiti na strelsko črto, enako kot če bi nastopil slabo pripravljen. To bi bila slaba popotnica za nadaljevanje, od katerega pričakujem več.«
