Tinin izziv – prvovrstni rezultati v tehničnih disciplinah

Roza Hutor – Čeprav sta veleslalom in slalom Tine Maze v tej zimi na precej nižji kakovostni ravni, kot sta bila v minuli, pa to ne pomeni, da so možnosti za kolajno v olimpijski veleslalomski preizkušnji manjše, kot bi bile, če bi denimo prišla s številko 1. Kvečjemu ima Tina dodaten motiv dokazati, da je najprej prvovrstna veleslalomistka, potem pa vse drugo.

Tudi naslov olimpijske prvakinje v smuku tega dejstva ni spremenil. Mazejeva je željna dobrega veleslaloma, a tudi slaloma. To se je videlo že po smukaški zmagi v Cortini d'Ampezzo, ko je dejala, da je sicer v smuku vrhunsko pripravljena, v svojem bistvu pa ostaja veleslalomistka. Da je šampionka, pove podatek, da je od leta 2009 na vseh velikih tekmovanjih v svoji paradni disciplini osvajala kolajne – zlato in dve srebrni na svetovnih prvenstvih ter srebro na olimpijskih igrah v Vancouvru. Po beri kolajn je torej najboljša prav v tej disciplini. Če k temu dodamo še veličastno zmago v veleslalomskem seštevku prejšnje sezone z rekordnimi 800 točkami, potem ima na svetovni lestvici še vedno prva veleslalomistka sveta izjemen motiv. Ko pa je Tina motivirana, zna udariti z vso močjo.

Mazejeva je prišla v Soči brez pravega treninga v veleslalomu in slalomu. V minulem mesecu – od zadnjega veleslaloma v Lienzu je minilo 52 dni – veleslalomskih tekem ni bilo, kar se pred velikimi tekmovanji še ni zgodilo. Andrea Massi meni, da najboljše s tem ne bi smele imeti prevelikih težav, saj olimpijska forma ni načrtovanje treninga v kratkoročnem, ampak dolgoročnem obdobju. Tina ima torej dobro podlago, tako da se na olimpijskih igrah lahko vse spremeni, kar so tekme svetovnega pokala v minulem obdobju že nakazovale. Bolj kot forma, ki je pri vseh najboljših večinoma enako dobra, odločata lakota po kolajnah in strast.

Mazejeva pa je lačna veleslalomskih in še zlasti slalomskih uspehov. Trener Mauro Pini, ki jo bo prvič vodil na tekmi v veleslalomu, trdi, da je v svoji disciplini spet takšna, kakršne smo vajeni, kadar je v dobri formi. V takšni denimo, kakršno je pokazala v veleslalomu ob koncu lanskega leta v St. Moritzu (zasedla je 3. mesto) in Val d'Iseru, kjer je naredila veliko napako, a je bila povsem enakovredna zmagovalki Tini Weirather.

Mazejeva, ki brani srebro iz Vancouvra 2010, je na Roza Hutorju trenirala veleslalom dva dni. »Mislim, da ima Tina v rokavu še enega aduta, saj je dve olimpijski kolajni zgrešila za desetinko. Če bi denimo postala olimpijska prvakinja še v superveleslalomu, bi se težko zbrala. Tako pa bo zelo motivirana,« razmišlja pred tehničnimi disciplinami Massi, ki računa tudi na vrhunsko uvrstitev v slalomu, čeprav mu to po vseh slalomih v zadnjem obdobju malokdo verjame.

Zanimivo pa je, da na olimpijskih veleslalomih za razliko od svetovnih prvenstev favoritinje niso vedno zmagovale. V novejšem obdobju je malokdo pričakoval zmagoslavje Kanadčanke Kathy Kreiner v Innsbrucku 1976, Američanke Debbie Armstrong v Sarajevu 1984, Janice Kostelić v Salt Lake Cityju 2002, Julie Mancuso v Torinu 2006 in tudi Nemke Viktorie Rebensburg v Vancouvru. Pri presenečenjih je največkrat odločilno vlogo odigralo vreme. V Sočiju takšnega presenečenja najbrž ne bo, ker so razmere na progi takšne, da favorizirajo prvokategornice. Napoved je podobna kranjskogorski neposredno pred odhodom v Soči – megla in dež s snegom. Pri nas so tekmo odpovedali, olimpijskega veleslaloma seveda ne bodo. Če jutri ne bo ustreznih razmer, ga bodo izvedli tudi v dveh dneh, tako kot so ga v Vancouvru.