Zvezdnici Vanessa in Tina

Vanessa Mae je odlična tema za olimpijsko zgodbico. Pa ne le zato, ker je v veleslalomu potrdila že skoraj pozabljeno olimpijsko načelo »pomembno je sodelovati« (za Tino Maze je na zadnjem mestu zaostala za dobrih 50 sekund), ampak zato, ker se še ni zgodilo, da bi glasbena zvezdnica takega slovesa nastopila na OI kot športnica.

Po njenem prvem nastopu sem želel Tajko, živečo v Londonu, vprašati, v katerem izmed Vivaldijevih letnih časov je smučala. Žal mi ni uspelo. Po videnem bi lahko rekel, da je bila njena predstava v dveh dejanjih v zimskem ritmu, v slogu iger v Sočiju. Vsi stavki – allegro non molto, largo, allegro – so izzveneli »troppo, troppo lento« (odločno prepočasi).

Pa nič zato. Čeprav so bili njeni pogovori s skupinami novinarjev omejeni na dve vprašanji, sva s kolegom Martinom Pavčnikom dobila priložnost, da sva 35-letno zvezdnico povprašala o junakinji iger Tini Maze. Če seštejemo vsa vprašanja, je Vanessa odgovorila na kakšnih sto, bolj ali manj enakih. Kolegi so seveda bentili. Na mojo pripombo, da me prav zanima, na koliko novinarskih vprašanj bi odgovorila po koncertu v Royal Albert Hall, se so nekateri le namuznili, češ ne mešaj športnih tekem in koncertov. A Angleži so pač posebni. Sijajna veleslalomska predstava Mazejeve jih ni zanimala toliko kot nastop Vanesse. Pred tekmo so spraševali, kako se je na Krvavcu uvrstila na igre v Sočiju. Iskali so uradno osebo smučarske zveze, gospoda Zupana. Ko smo jim razložili, da gospoda Zupana (Uroša s Krvavca) v Sočiju ni, so se zadovoljili z vodjo reprezentance Dušanom Blažičem. Po tekmi so obmolknili.

V drobni Tajki je medtem na Roza Hutorju še kako žarel olimpijski žar. Tako kot se popolnoma preda violinskim nastopom, se je tudi olimpijskemu. »Zadnje mesto sem pričakovala, pomembno pa je, da sem se neizmerno zabavala. Strah pred poškodbo? V življenju je treba tudi tvegati,« je bila navdušena ena najbolj priljubljenih glasbenic na svetu.

S Tino Maze sta se spoznali še pred veleslalomom v olimpijski vasi. Takoj nam je povedala, da je smučarska »boginja«, da je imela čast sedeti z njo, da je čudovito dekle, da uživa v glasbi in da je ženska z veliko talenti ... Ko smo jo pobarali, če bi skupaj morda posneli CD, glede na to, da Tina igra klavir, je rekla, da sta se »hecali« na to temo, potem pa resno dodala, da je lahko Tina po smučarski karieri uspešna tudi v glasbi. »Vsi v sebi odkrivamo talente, ki jih prej ali slej lahko razvijemo. Zame je to smučanje, za Tino glasba.« Simpatični Vanessi sem zaželel le še, da bi danes Tini v čast v Sočiju zaigrala slovensko himno s svojo sodobnico, rusko pianistko Polino Osetinskajo. Če bi jo še zapela Elina Garanča, bi bil moj užitek popoln. Kdo ve, morda bom imel priložnost Vanesso Mae poslušati v Ljubljani. Pravi, da ima pri nas nekaj dobrih prijateljev.