Tiskane izdaje
Ponedeljki so v moji ambulanti družinske medicine nekaj posebnega. Takrat se v čakalnici poleg naročenih bolnikov naberejo še tisti, ki so zboleli čez konec tedna, in tudi kakšni zanimivi posamezniki z zelo raznovrstnimi težavami.
Eden takih je bil ta ponedeljek zelo prijeten in vesten gospod, ki se je prišel pozanimat glede dveh stvari: prvič, ali je pol leta po pregledu že prispel izvid obremenitvenega testiranja, in drugič, kdaj bo prejel datum za pregled pri specialistu urologu, na katerega čaka že eno leto. Pri najboljši volji mu nisem mogla prav nič pomagati; vedela pa sem, da bom morala zaradi preteka roka napisati novo napotnico in v njej znova navesti vse bolnikove zdravstvene težave, on pa bo moral ponoviti vse že opravljene laboratorijske in ultrazvočne preiskave, katerih izvide bo treba priložiti napotnici.
Na pregled je v spremstvu svoje hčerke prišel tudi starejši moški. Zaradi visoke starosti ima številne bolezni, ki pa jih izvrstno obvladuje. Potem ko sem preverila stanje delovanja srca in pljuč, sva spregovorila še o njegovih težavah s kožo. Zaradi bazalnoceličnega raka že skoraj desetletje obiskuje dermatologa, zdaj pa sem opazila, da so se mu na čelu, za uhljem in pod ustnico pojavile nove kožne spremembe. Ko sem začela pisati napotnico, na kateri sem nameravala zabeležiti vse omenjene ugotovitve, me je bolnikova spremljevalka opozorila, da je imel njen oče ob prejšnjih dermatoloških pregledih težave, ker je za vsako »lokacijo« kožne spremembe treba napisati ločeno napotnico, v konkretnem primeru torej tri. Priznati moram, da je to zame nesprejemljivo, saj se tudi drugod po Evropi napotuje z opisom vseh kožnih težav.
Naj omenim še primer ženske, ki je v ambulanto prišla naravnost z Internistične prve pomoči (IPP). Po celonočni obravnavi je odšla v lekarno, kjer pa se je izkazalo, da so ji na IPP pozabili napisati elektronski recept za antibiotik, ki je bil omenjen v odpustnem pismu. Seveda sem ji napisala manjkajoči recept.
To je le nekaj utrinkov tega ponedeljka. Pred kratkim je neka izbrana zdravnica na forumu objavila, da sta s specializantko v enem dnevu obravnavali rekordno število bolnikov, in sicer 111. Zaradi gneče sta se odpovedali odmoru za malico in celo na stranišče nista mogli. Nekatere izmed obravnav so bile gotovo posledica popolnoma administrativnih zapletov. O nesprejemljivosti nalaganja administrativnih opravil (izpolnjevanje obrazcev za povračilo potnih stroškov, izdajo medicinsko-tehničnih pripomočkov, izvedbo sanitetnih prevozov, kratke bolniške staleže itn.) sem v blogu že pisala, zato tega nima smisla ponavljati.
Vsekakor so takšne nekakovostne in neživljenjske norme rezultat vseh dosedanjih neuspešnih reform v zdravstvu. Žal imajo tudi zelo slabo sporočilno vrednost za vse, ki se odločajo za poklic zdravnika. Naš zdravstveni sistem še vedno omogoča, da so nekateri bolniki v ambulanti po dvakrat na teden, in to vse tedne v letu, medtem ko morajo drugi, ki pri naročanju uporabljajo »manj komolcev«, čakati dlje časa. Košarica je za vse enaka.
Prav zaradi vse daljšega seznama rekorderjev, ki na dan opravijo 110, 120 ali celo 130 obravnav, mora novoustanovljeni Odbor za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije čim prej doseči vzpostavitev »normalnih« razmer za delo zdravnikov v osnovnem zdravstvu ter izločitev vsakovrstnih banalnosti. Le tako bomo lahko dvignili kakovost našega dela (kar je seveda povezano s prvo nalogo znosnih normativov). V kali bi morali zatreti vse poskuse raznih birokratov, ki grejejo ministrske in tudi lokalne stolčke. Čim prej jim bo treba dopovedati, da ne hodijo v službo zaradi sestankov, temveč je njihova naloga omogočiti čim bolj kakovostno in učinkovito obravnavo bolnikov.
Vem, da je vse to slišati utopično in da me bo življenje že jutri postavilo na realna tla ...
**
Prim. doc. dr. Danica Rotar Pavlič je specialistka družinske medicine in predsednica združenja zdravnikov družinske medicine pri Slovenskem zdravniškem društvu.
**
Zdravstveni blogi na Delo.si
Vsako sredo točno opoldne si na spletni strani Dela podajajo pero in izmenjujejo dobronamerne pa tudi kritične misli strokovnjaki z različnih področij:
Sabina Senčar, ginekologinja
prim. mag. Matjaž Turel, pulmolog
Gabrijel Fišer, kirurg
izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, družinska zdravnica
prof. dr. Zvezdan Pirtošek, nevrolog
dr. Maruša Hribar, homeopatinja
