Tiskane izdaje
Novi Sad – »Najprej mi povejte, kako se je končala tekma v Mariboru,« je Alem Toskić izpraševalca presenetil z vprašanjem, ki ga ne bi pričakovali od igralca, ki je ravnokar osvojil prestižno lovoriko v ligi SEHA. Tudi mnogim navijačem v Celju se še vedno toži po njihovem dolgoletnem ljubljencu, ki pa se je odlično znašel pri skopskem Vardarju.
V finalu v Novem Sadu ste najprej premagali Zagreb in zatem v finalu še Meškov Brest. Kako ocenjujete nastope in koliko vam pomeni ta naslov?
Moram reči, da sem pričakoval večji odpor Zagrebčanov, saj so bili vendarle branilci naslova in so lani Vardar premagali v finalu v Skopju. Mislim, da smo na prvi tekmi pokazali odličen rokomet. V finalu smo se malo mučili, poznala se nam je utrujenost, ker smo imeli v kratkem času kar nekaj zahtevnih tekem. Moram tudi priznati, da smo vsi skupaj z mislimi že v četrtfinalu lige prvakov, kjer se nam nasmiha celo nastop na F4 v Kölnu, saj sem prepričan, da lahko po Hamburgu izločimo še Flensburg. Zatem nas čaka še boj za ubranitev domačega naslova proti Metalurgu, pa tudi za makedonski pokal. Sezona bo še zelo pestra. Danes smo zmagali, osvojili trofejo, kar je zelo dobrodošlo. Jutri pa je nov dan, ni veliko časa za oziranje nazaj.
V Skopju je rokomet pravi hit. Vardar se je sprva malce lovil, zdaj pa deluje kot dobro podmazan stroj. Je razliko napravil novi španski trener Raul Gonzalez, ki ga poznamo kot pomočnika trenerja iz Ciudada Reala oziroma madridskega Atletica?
Končno je v klubu malo več stabilnosti, potem ko so se trenerji menjavali praktično vsaka dva meseca in je ekipo nekaj časa vodil kar lastnik Sergej Samsonenko. Gonzalez je bil zadetek v polno, 24 ur je z rokometom, ne uide mu najmanjša podrobnost. Njegov sistem dela nam ustreza. Igralci v vsem spoštujemo njegove zamisli. Škoda, kar nam ni uspelo prepričati Uroša Zormana, da se nam pridruži, saj se s trenerjem odlično poznata iz Španije.
Vseeno se obeta v klubu kopica odmevnih okrepitev, kot so Sergej Harbok, Arpad Šterbik in Blaženko Lacković. Vardar očitno postaja prava velesila.
Res bo konkurenca za igralna mesta strašna. Tako je tudi prav. Nastopamo na treh frontah, potovanja so utrujajoča in moraš imeti dovolj širok izbor kakovostnih igralcev, če želiš biti uspešen povsod. Mislim, da je Vardar resen in stabilen projekt in nasmiha se mu svetla prihodnost. Nikomur ne bo lahko igrati z Vardarjem. Mislim, da bo nekega dne tam, kjer si vsi želimo biti, na vrhu Evrope.
Se vam zdi dobro, ker naj bi v prihodnji sezoni ligo SEHA okrepila vsaj dva slovenska kluba, morda celo trije?
Gotovo. Verjemite mi, da sem komaj čakal dan, ko bodo Slovenci sprejeti v SEHA. Tako bom nenazadnje bolj pogosto v svoji Sloveniji. V Celju imam namreč družino in v Celju bom živel, ko bom nekega dne sklenil kariero. Seveda mi bo težko igrati na nasprotni strani v Zlatorogu, ampak takšno je pač življenje profesionalnega športnika.
Po šestih letih ste le neradi zapustili Celje. So v odnosu s klubom še kakšna odprta poglavja?
Seveda mi je bilo težko oditi, saj sem se v vseh teh letih v Celju odlično počutil. Kar je bilo, je bilo. Nič ni odprtega, nobenih zamer. Saj ne gledam, kdo je kdo v klubu. Klub je enostavno nad vsemi. Celje Pivovarna Laško je moj klub in tako bo vedno ostalo. Nekega dni bi se rad vrnil in mu pomagal po svojih najboljših močeh. V takšni ali drugačni vlogi.
