Tiskane izdaje
Doha – Čudno so zvenele besede brazilskega igralca Dioga Hubnerja, ki je po zelo slabi uvodni predstavi proti Katarju dejal, da namerava Brazilija na tem SP narediti nekaj velikega. Po dobrem odporu proti Španiji (27:29) in visoki zmagi z Belorusijo so njegove besede dobile drugačen pomen.
Brazilci so doslej nastopili na 12 mundialih in se podobno kot Slovenci najbolj izkazali prav nazadnje v Španiji. Osvojili so 13. mesto in zelo malo je manjkalo, da bi v osmini finala izločili Rusijo (26:27) ter si priigrali četrtfinalni dvoboj s Slovenci. Tudi tokrat merijo na »top 16«. »Zmaga proti Belorusiji je bila za nas ključna za uvrstitev v osmino finala, kar je bil tudi naš primarni cilj. Odigrali smo najboljšo tekmo, strnili obrambo in veliko golov dosegli iz nasprotnih napadov, tudi vratarja sta bila na visoki ravni. Zdaj se lahko sproščeni pripravimo na Slovence,« je po malce presenetljivi zmagi povedal najboljši igralec tekme Felipe Ribeiro, poznavalcem bolj znan kot Borges, ki si je za nagrado prislužil lepo zapestno uro. Če kdo, prav 29-letni levokrilni igralec kot član Montpelliera najbolje pozna slovensko vrsto. Na jugu Francije ima kar pet slovenskih soigralcev, štirje od njih so tudi v Dohi – Dragan Gajić, Vid Kavtičnik, Matej Gaber in Jure Dolenec.
»To so moji prijatelji. Včasih se sestanemo v hotelu in se pogovorimo. Toda na tekmi ne bo prijateljstva, vsi si želimo zmago,« bo na osebne stike vsaj za 60 minut pozabil 29-letni Borges, ki zelo spoštuje ekipo Borisa Deniča: »Slovenija ima veliko dobrih igralcev. Zelo težko nam bo proti njej, morali se bomo kar najbolje pripraviti. Če se nam bo izšlo po željah, tudi zmaga ni izključena. Vsak ima slabosti.«
Doslej so Brazilci gojili globoko obrambo 5-1, s katero so povzročali veliko težav Sergeju Rutenki in tovarišem. Proti spretnim Slovencem bi bila takšna postavitev strel v koleno, česar se zaveda tudi Borges, sicer izpostavljeni igralec v tem sistemu. »Obramba 5-1 je naš zaščitni znak, res pa je, da jo bomo morali proti Slovencem prilagoditi, saj so odlični v igri 1 na 1. Tudi obrambo 6-0 smo vadili na pripravah in morda bo trener (Jordi Ribera, op. p.) stavil prav nanjo,« je dejal levokrilni igralec, ki je na tekmi z Belorusijo, na kateri so fantje v zeleno-rumeni opravi prikazali borbeno predstavo in zmagali s 34:29, torej z identičnim izidom kot Slovenci, med strelce vpisal devetkrat.
Medtem ko Slovenci lovijo vstopnico za olimpijske kvalifikacije, Brazilci s tem nimajo skrbi. V miru gradijo ekipo, ki bi lahko prihodnje leto v Riu mešala štrene najboljšim. »To bo res velika stvar za brazilski rokomet. Ob pravem času bomo morali biti najboljši. Pritisk bo velik, toda najprej moramo opraviti s SP,« se z domačim spektaklom še ne obremenjuje Borges. Brazilci imajo obetavno ekipo, kar pet igralcev, ki so pred letom in pol premagali slovenske upe na mladinskem SP v BiH, je medtem prestopilo v člansko vrsto. Dvakratni južnoameriški prvaki (2006, 2008) v zunanji vrsti nimajo zelo visokih igralcev – povprečna višina obeh ekip je 191 cm –, vendar so hitri in skočni, tudi z devetih metrov znajo zadeti, če se jim odpre prostor. Borges ima sicer drugačne naloge, v Montpellieru se še največ druži z Gajićem, najboljšim slovenskim strelcem. »Oba sva krilna igralca in vsak dan vadim z njim. Pogovarjava se o značilnostih vratarjev in se učiva drug od drugega,« je zaupal Borges, ki mu tudi ime Gorazda Škofa iz Nantesa ni neznano: »Zelo dobro ga poznam. Svojim fantom bom svetoval, kako mu morajo streljati, da se ne bo razigral.«
