Brez šaha, Celje mora ostati zvesto sebi in svoji igri

Celje – Hitro se je ohladilo rokometno vzdušje v Celju in po dveh bolečih porazih za pivovarje ni boljšega zdravila, kot bi bila jutrišnja domača zmaga proti evropskim prvakom iz Kielc (Zlatorog, 19). Lažje reči kot storiti, a nemogoče ni.

Po desetih tekmah lige prvakov imajo Celjani le eno zmago iz prvega kola proti Zagrebu. Nazadnje so doživeli zaušnico proti Kristianstadu in si močno poslabšali položaj v skupini B, v kateri imajo v boju za šesto mesto, ki še vodi v osmino finala, točko zaostanka za Švedi in točko naskoka pred Hrvati. Usoda ni več v rokah slovenskih prvakov, ki pa bi si na tekmah proti Kielcam in Rhein-Neckarju (doma) ter Vardarju in Zagrebu (v gosteh) še lahko priigrali vstopnico v izločilne boje. A hitro bodo morali prebroditi krizo, ki jih je udarila nepričakovano, potem ko je pri šestih reprezentantih popustil adrenalin s SP. 

»Naša prepoznavna hitra igra se je izgubila nekje v Parizu,« je potarnal trener Branko Tamše in med vrsticami ošvrknil vodjo napada Miho Zarabca: »Stemni se mi pred očmi, ko vidim, da moj igralec dvigne roko, češ odigrajmo počasi. To ni moj slog, raje izgubim po atraktivni tekmi kot zmagam v šahovskem rokometu,« je nadaljeval Tamše, ki svojih igralcev ni mogel prepoznati tudi na torkovi tekmi proti Zagrebu, na kateri jim je poraz priprl tudi vrata sklepnega turnirja lige SEHA. Toda zdaj že ugotavlja, da je dno krivulje mimo in da se na treningih kažejo pozitivni premiki, kar ga navdaja z zmernim optimizmom.

Reševanje kože proti evropskim prvakom se sliši vnaprej obsojeno na klavrn razplet, vendar so Celjani že znali presenetiti težkokategorne ekipe, kakršna v Zlatorog prihaja iz Poljske. Tamše ne zaupa več svojim občutkom in se ni hotel opeči z izjavami o presenečenju. »Vse, kar želim, je, da Celje pokaže borbenost, svojo prepoznavno igro, da pusti srce na igrišču in pokaže, da mu je mesto v ligi prvakov,« se z rezultatom ne obremenjuje Tamše, ki ga hrabri izkušnja s prve tekme na Poljskem: »Poraz z osmimi goli ni bil realen. Tedaj smo bili sredi napornega ritma in smo v Kielce prišli iz Belorusije, vendar smo bili vse do 50. minute enakovredni. Dobre stvari bomo skušali ponoviti, izgubiti čim manj žog in zaustaviti njihova glavna orožja, predvsem pa zdržati vseh 60 minut.«

Orožij, ki jih premore Talant Dušebajev, je veliko. Priimki, kot so Štrlek, Aguinagalde, Szmal, Bielecki, Jurecki in Lijewski, so dovolj zgovorna. V dresu poljskih prvakov igrata tudi slovenska velemojstra Uroš Zorman in Dean Bombač, poleti se jima bo pridružil celjski biser Blaž Janc. »To bo zame še en motivacijski dejavnik več. Moramo popraviti vtis z zadnjih tekem, vsi nestrpno pričakujemo, da se začne,« pravi Janc, ki mu izključitev proti Kristianstadu ni preprečila soočenja z bodočimi delodajalci.

Reprezentanca ni klub

Tamše se s tekmeci ne obremenjuje, dovolj dela ima pri vzpostavljanju miru v lastni hiši. »Zanima me samo Celje. Ta čas nam manjka kakšna lažja tekma iz slovenske lige, na kateri bi se 'razleteli' in se dvignili. Fantje se trudijo, na treningih pokajo ustnice, zobje. Če nam uspe pokazati pravi obraz, smo lahko nevarni. Šaha s Kielcami pač ne moremo igrati, za to so telesno premočni. Naša edina možnost je hitra igra, ki jo pogrešam. Navade iz reprezentance je treba čim prej izkoreniniti.« Med igralci, ki so imeli težavo s preklopom iz reprezentančnega v klubski dres, je tudi Vid Poteko: »Najslabše je, če se posipavamo s pepelom in tarnamo. Preveč pomemben del sezone je pred nami, rabimo veter v hrbet in potem bo steklo po sebi,« je dejal srčni borec Poteko.

Ta veter že ne bo prišel sam, če ga bodo Celjani znali sprožiti in ob tem ogreti navijače, se lahko zgodi marsikaj. Kielce res lovijo prvo mesto v skupini, a imajo tri poraze, v Sloveniji pa so tudi že znali potegnili kratko – v Velenju (2010), Celju (2011) in Kopru (2012) …