Čarodej iz Umaga zaplul po zlato runo

Hrvaško je zajela rokometna evforija. Vrednost vstopnic za petkovo otvoritveno tekmo evropskega prvenstva s Srbijo v Splitu raste kot kriptovalutam. Južni sosedje se ne bodo zadovoljili z ničemer drugim kot z zlato kolajno. Zaupajo, da jih bosta do nje popeljala čarodej iz Umaga Lino Červar in kapetan Domagoj Duvnjak.

V največjem dalmatinskem mestu ne pomnijo časov, ko je črni trg tako cvetel. Cene že zdavnaj razgrabljenih vstopnic za prvo tekmo v dvorani Spaladium so že pred novim letom presegle mejo 2000 kun, torej skoraj 300 evrov. To je več, kot so bile za katero koli evropsko tekmo Hajduka v samostojni Hrvaški.

Po razočaranju na SP v Franciji, kjer so »kavboji« najprej zapravili sedemmetrovko za zmago v polfinalu proti Norveški in potem v tekmi za tretje mesto proti Sloveniji kar osem golov prednosti, so se na Hrvaški rokometni zvezi (HRS) oprijeli preverjenega recepta – odslovili so selektorja Željka Babića in na njegovo mesto postavili lisjaka Lina Červarja, s katerim so Hrvati leta 2003 postali svetovni prvaki in leto kasneje v Atenah drugič olimpijski. Edino zlato, ki jim še manjka z velikih tekmovanj, je z evropskih prvenstev. Doslej so zbrali dve srebrni kolajni in kar štiri bronaste, zato jih žlahtnost teh kovin ne zanima več.

Červar je pri 67 letih dovolj moder in ve, da ne sme razpihovati žerjavice. Po njegovih besedah je Hrvaška zgolj ena izmed osmih kandidatk za kolajne. »Ljudje me pozdravljajo, trepljajo in mi čestitajo, češ ti nam boš prinesel to izmuzljivo zlato runo. Tega ne jemljem kot pritisk, ampak kot ljubezen do reprezentance. No, jaz nisem tako bahav, da bi glasno napovedoval zlato. Po mojem mnenju imajo nekatere reprezentance več argumentov za takšne izjave. Vsi mi bi želeli največ, tudi jaz. Ampak ne smemo si nalagati bremena, moji igralci morajo razmišljati o prenosu svoje motivacije in zbranosti v igro s čim manj napakami,« je opozoril Červar, ki takole vidi kandidate za odličja: »Prvi favorit je Francija, potem so tu Nemčija, branilka naslova, tri skandinavske dežele, Slovenija, Španija in seveda tudi Hrvaška. V naši skupini je Švedska, ki je blestela na prejšnjem EP in se vzpenja. Če pridemo naprej v drugi del, nas čakajo svetovni prvaki iz Francije in podprvaki iz Norveške. Če pridemo v polfinale, bodo pred nami stali Nemčija, Danska ali Španija. V finalu pa bi imeli še najtežje delo. To pravim zato, ker ni bližnjic ali lažjih poti. Če želiš postati evropski prvak, moraš premagati najboljše na svetu.«

Červar, ki je moral zaradi nacionalnega interesa po ukazu iz Zagreba, kjer ima vse niti še vedno v rokah rokometni mag Zoran Gobac, zamrzniti službo pri skopskem Metalurgu, poudarja, da Hrvaška nima zvezdnikov, ker je njena moč v kolektivu. Vseeno pa je Domagoja Duvnjaka izpostavil kot – posebnega. »Dule«, tragični junak iz Pariza, je šel sredi aprila na operacijo kolena. Po osmih mesecih se je vrnil in Hrvatom je odleglo. Tudi Červarju, četudi se lahko zanese na organizatorja igre Luko Cindrića, igralca leta na Hrvaškem. »Pričakujem, da bo z Domagojem vse v redu, toda dolgo ga ni bilo na igriščih, zato naša zdravniška in trenerska služba delata vse, da bi čim hitreje nadoknadil izgubljeni čas,« se pomembnosti soigralca Mihe Zarabca iz Kiela še kako dobro zaveda Červar, ki je vroče rojake vseeno opozoril na rakavo rano. »Imamo se za rokometni narod. Naša reprezentanca ima 13 kolajn z največjih tekmovanj (Červarjevo ime je na šestih, op. p.) in rokomet je najtrofejnejši šport pri nas, še vedno pa nimamo rokometnega doma. V tem smo edina kolektivna panoga v državi. Ne potrebujemo luksuzne dvorane, ampak takšno, ki nam bo omogočala razvijanje novih 'metličićev', 'balićev', 'džomb'; center, kjer se bodo zbirale vse naše selekcije. Upam, da bo naš euro politike prepričal o nujnosti takšnega objekta,« je odgovorne ošvrknil Červar, ki veliko razlogov za optimizem nima. Hrvaška je namreč leta 2000 gostila EP in leta 2009 SP, pa se v tem smislu ni premaknilo. »Če želimo, da se naša rokometna pravljica ne konča, moramo trenerjem in igralcem ustvariti osnovne pogoje za delo. Hrvaškemu rokometu se je zgodila krivica. Dvorane, ki so bile zgrajene za SP 2009 (Zagreb, Osijek, Split, Varaždin, Poreč, Zadar, Pula, op. p.), so bile imenovane rokometne, ampak resnici na ljubo nobena ni zares rokometna, proti takšnim neresnicam moramo povzdigniti glas.«

Za konec se vendarle prileže nekaj optimizma. Hrvati so tudi pred devetimi leti zgodbo začeli v Splitu in potem prišli do srebra. Selektor je bil – Lino Červar … »Lepo je priti spet v Split. Malce starejši smo, a nič ne de. Če smo takrat držali pesti za poškodovanega Ivana Balića, je zdaj enaka zgodba z Duvnjakom. Morda je tudi ta podobnost dober obet.«