Tiskane izdaje
Ljubljana – Kroglica se še ni ustavila, se pa kotali že zelo počasi. Novi selektor slovenske rokometne reprezentance bo bržčas Veselin Vujović, trener Zagreba, ki je vodilne na Rokometni zvezi Slovenije prepričal bolj kot Raul Gonzalez iz Vardarja. Franjo Bobinac in njegovi pa so včeraj še premlevali odločitev prvakov iz Celja, da Branku Tamšetu ne dovolijo opravljati vloge Vujovićevega pomočnika ...
Medtem ko se je končnica 1. SRL prevesila v finale - že jutri ob 16. uri bo v Zlatorogu prva tekma med Celjem in Gorenjem -, se glavne debate v rokometni deželi še vedno vrtijo okrog imena novega selektorja, ki bo zamenjal v začetku meseca odstavljenega Borisa Deniča. V javnosti je krožilo ničkoliko bolj ali manj kredibilnih kandidatov, pravzaprav pa so bili resno v igri le trije: Črnogorec, ki mu je zeleno luč prižgal Zagreb, Španec, ki je dobil privolitev Vardarja, in slovenski favorit Tamše.
S tujcema se je pogovorilo ožje vodstvo RZS na čelu s predsednikom Bobincem. Tamše, ki je v zadnjih treh sezonah v Sloveniji osvojil skoraj vse, kar se je dalo, pa očitno še ni prepričal mož na Leskoškovi 9e. Pri 37 letih naj ne bi imel dovolj izkušenj za najbolj zahtevno službo, prijateljevanje z nekaterimi igralci pa bi utegnilo spodkopati njegovo avtoriteto.
Celje: Tamše številka 1 ali nič
Obstajala je zamisel, da bi bil Tamše prvi asistent 54-letnemu Vujoviću in to bi se lahko izšlo, saj Velenjčan iskreno spoštuje nekdanjega najboljšega igralca na svetu in dobitnika zlatega olimpijskega odličja z Jugoslavijo iz leta 1984, toda upravni odbor Celja Pivovarne Laško je včeraj po žgoči razpravi zavrnil predlog predsednika Bojana Cizeja, tudi člana predsedstva RZS, ki je bil osebno še najbolj naklonjen rešitvi s Tamšetom kot selektorjem; četudi je res, da bi bila dvojna vloga, kakršna se je v Sloveniji že izkazala za slabo rešitev, nevarna tako za Celje kot za kariero obetavnega stratega.
Vujovićev ego nad vsemi
Vujović bi imel zaradi igralskega slovesa ugled v slačilnici in bi nekatere domače »zvezdnike« znal spustiti na realna tla; podobno, kot je uspevalo Deniču v prvih dveh, treh letih mandata. Že Denič ima močan značaj, a Vujović ga prekaša, v bistvu ga vroča črnogorska kri pogosto ovira, kot je bilo to v Skopju, kjer so ga incidenti stali službe pri Vardarju. Ima pa nesporno znanje in je velik motivator. V Zagrebu je preporodil mlado ekipo in se prebil v četrtfinale lige prvakov. Velik poudarek namenja obrambi, ki je bila pri Slovencih v zadnjem času šibka točka. Povrh vsega mu ustreza, da je hrvaška metropola le streljaj od Slovenije. Svojo računico pa imajo tudi Hrvati, in sicer glede sinergijskih učinkov sodelovanja z RZS pri njegovi plači, nekdanji zvezdnik Metaloplastike in Barcelone zato do Ljubljane bojda nima nerealnih zahtev. Znano pa je, kako krhka je služba v Zagrebu, kjer vlada muhasti Zoran Gobac.
Tudi Raul Gonzalez je bil resna opcija. Med letoma 2005 in 2011 je kot pomočnik Talantu Dušebajevu vodil Ciudad Real in leta 2009 osvojil LP, ko je bil v ekipi tudi Uroš Zorman. A 45-letni Gonzalez, ki ga ruski lastnik Vardarja Sergej Samsonenko dobro plačuje, se ni ravno izkazal s poznavanjem slovenskega rokometa, četudi se je o njem pozanimal pri Matjažu Brumnu in Alemu Toskiću, ki imata o njem najboljše mnenje. Na RZS so razmišljali tudi o njegovem rojaku Juanu Carlosu Pastorju iz Pick Szegeda, vendar je Deanu Bombaču povedal, da ga ta čas še ena funkcija ne mika.
Pestrih 15 mesecev
Novi selektor pa bo moral sprejeti nekaj težkih odločitev, najprej o smiselnosti oziroma obliki sodelovanja s kapetanom Zormanom. Odveč je razlagati, kako pomembno obdobje je pred Slovenci, ki si morajo najprej zagotoviti nastop na EP in potem januarja odigrati odmeven turnir na Poljskem; aprila bodo sledile še bolj pomembne kvalifikacije za OI in ob dobrem rezultatu tudi nastop v Riu avgusta 2016, po čemer najbolj hrepeni Bobinac. Časa ni veliko. Do konca meseca je treba oddati seznam kandidatov za zadnji dve tekmi v kvalifikacijah za EP, 10. junija bo Slovenija z novim selektorjem gostovala na Slovaškem, tri dni kasneje gostila Latvijo v Velenju. Že ena zmaga bi zadostovala.
Uradno imenovanje je načrtovano za sredino sejo predsedstva RZS. Ker Vujović ob sebi očitno ne bo imel Tamšeta, bo treba najti drugega pomočnika, ki bo Črnogorcu prvi vir informacij iz stroke. Pa Tamše? Tudi on še ni čisto »odpisan«; če se inavguracija Vujovića za tretjega tujega selektorja Slovenije ne bo izšla, morda še danes dočaka klic, po katerem hrepeni vsak slovenski trener. Morda pa vskoči kasneje ali celo kot gasilec, če se bo na poti v Rio kje zalomilo …
