Cvijič: Nihče ne (z)more igrati 60 minut

Berlin – Trenerju Gorenja Gregorju Cvijiču in njegovim rokometašem se ni uresničila želja, da bi na F4 vpisali vsaj eno zmago, če ne kar osvojili premierni naslov v pokalu EHF. Kljub temu pri slovenskih podprvakih po drugem porazu ni bilo zaznati razočaranja, Cvijič pa je misli kmalu usmeril k naslednjemu izzivu, pripravi za vrhunec domače sezone.

Kaj je bilo krivo za poraz proti Skjernu, proti kateremu ste zadnjo tretjino tekme izgubili za osem golov?

V prvem polčasu bi lahko bolje izkoristili slabo igro Dancev, pa je nismo, oni pa so izkoristili naša slaba obdobja v drugem in zasluženo zmagali. Popustili smo v obrambi, posledično ni bilo hitrega prenosa žoge v napad. Na postavljeno obrambo smo imeli težave, tekmeci so nas zelo dobro zaprli in zasluženo zmagali.

Čemu ste v obdobju, ko se je tekma lomila, v zunanjo linijo postavili rezerviste Luko Dobelška, Nejca Cehteta in Mitjo Nosana?

Ker sem se tako odločil.

Lahko pojasnite?

Ker sem menil, da je lahko ta kombinacija uspešna.

Zakaj?

Ker nihče ne more igrati 60 minut.

Je prav preobremenjenost nosilcev igre vzrok za huda nihanja v igri Gorenja, ki se vlečejo že vso sezono?

To samo pomeni, da bo treba še veliko delati. Igralci, ki so doslej imeli bolj obrobno vlogo, bodo morali prevzeti več odgovornosti, poskrbeti, da se bodo nosilci igre lahko odpočili, hkrati pa izkoristiti priložnost in dokazati, da so lahko tudi oni nekega dne nosilci.

Kako gledate na minuli konec tedna in nastop Gorenja v Berlinu?

Sicer je nekaj grenkobe, saj smo si zadali za cilj premagati vsakega tekmeca, a ponosen sem na fante, ker so se borili. Delali so napake, ki so sestavni del športa. Trudili se jih bomo odpravljati.

Se vam zdi, da je razsežnost dogodka načela zbranost vaših igralcev, da se niso mogli še bolje upreti Berlinu v polfinalu?

Ne strinjam se s takšno trditvijo.

Že v sredo vas čaka še ena ključna tekma z Mariborom. Kako naporen je ta spomladanski ritem?

To je del posla, vsaka tekma je zgodba zase, vsakega tekmeca je treba spoštovati, se proti vsakemu boriti po najboljših močeh in nikogar podcenjevati. Dokler bo tako, bom zadovoljen. Utrujenosti ne moremo zanikati, a nekako pač moramo preživeti še ta finiš.

Staš Skube je bil z naskokom najboljši strelec v tem tekmovanju. On sicer tega noče obešati na velik zvon, pa vseeno, kako gledate na to?

Že njegova izjava, da bi dal vse svoje gole za eno samo zmago tukaj, pove vse. Pred njim je gotovo svetla prihodnost. Res pa se je izkazalo, da mora biti zdrav in v tekmovalnem ritmu, če želi funkcionirati na najvišji ravni. V zadnjem času ni tako.

Je odločitvi za številne rotacije igralcev v drugem polčasu tekme z Danci botrovala pomembnost sredinega derbija z Mariborom?

Ne. Vsi smo želeli zmagati, ampak enostavno so ključni igralci padli in bili smo primorani v menjave. V soboto se je izšlo, Dobelšek je igral fenomenalno, tokrat se ni izšlo. Posledica je bil padec v igri. Toda mi smo priložnost za zmago zapravili že prej, ko nam ni uspelo nadgraditi vodstva z 18:15. V drugem polčasu smo premalo tekli.

Je prioriteta vendarle domači naslov?

Zdaj gotovo. Pred tem turnirjem pa ni bila. Vsi smo si srčno želeli doseči vsaj eno zmago, a žal nam ni uspelo. Od danes naprej pa bomo vse sile usmerili v prvenstvo.

Se bo sezona, ki je bila zelo turbulentna, končala sanjsko – z zmagoslavjem v finalu proti Celju?

Najprej si moramo finale zaslužiti in biti boljši od Maribora, ki je vsega spoštovanja vredna ekipa. V sredo bo treba preliti veliko znoja in morda tudi krvi, da zmaga ostane doma. Šele po tem bomo imeli pravico razmišljati o Celju.