Deki se je skozi trnje prebil med »velike fante«

Dean Bombač je drugi strelec lige prvakov in eden od adutov Slovenije, ki novo zgodbo začenja v njegovem Kopru.

Objavljeno
23. oktober 2014 21.15
Peter Zalokar, Šport
Peter Zalokar, Šport

Ljubljana – Kar me ne ubije, me okrepi, je že postal življenjski moto Deana Bombača. Potem ko sta se mu pred očmi v prah in pepel sesula dva kluba, je v Pick Szegedu ta čas drugi strelec lige prvakov. Tudi v reprezentanci je bila njegova pot trnova, zdaj pa je že njen nepogrešljivi član in se ji bo pridružil v nedeljo v svojem Kopru ob štartu kvalifikacij za EP.

Najsijajnejši dragulj koprskega rokometa je po propadu Cimosa po daljšem omahovanju sprejel vabilo Borisa Deniča in okrepil slovensko kolonijo v Minsku. V Dinamu mu je šlo dobro, za nameček mu je Tjaša povila prvorojenko Emo. Vendar je sredi sezone tudi beloruski prvak klavrno končal visokoletečo zgodbo. Bombač je sprva želel pomagati svojemu Kopru, nakar je prišla ponudba francoskega Aixa, kjer je tri mesece sodeloval z Zvonimirjem Serdarušićem, vmes pa se že dogovoril o prestopu v Pick Szeged, s katerim je podpisal dveletno pogodbo. Na Madžarskem se je znašel kot riba v vodi, se takoj izkazal za vodjo ekipe, ki ji gre odlično. V ligi prvakov ima tri zmage in poraz, Bombač pa je po 11 zadetkih proti Schaffhausnu z 32 goli skočil na drugo mesto med strelci. Zaostaja le za Momirjem Ilićem (33) iz glavnega tekmeca Veszprema.

Če je morda obstajal kanček dvoma o smotrnosti odhoda k drugemu madžarskemu klubu, ga zdaj ni več. Očitno je po dveh slabih izkušnjah zaplul v mirnejše vode. »Fante že malce zbadam, naj le uživajo do novega leta, saj se potem po mojih izkušnjah plače ustavijo. Seveda se šalim, saj so tukaj stvari res dobro urejene. Szeged je pravo rokometno mesto in tudi dobro nam gre. Imamo le dva poraza, pa še to v Veszpremu v superpokalu in v Kielcah, kar je pričakovano. Nisem si mislil, da se bom tako hitro ujel, čeprav mi je trener že po dveh tednih dejal, da mi bo zaupal glavno vlogo. Zdaj celo izvajam sedemmetrovke, kar je zame nekaj novega. Res se ne morem pritoževati,« zadovoljstva ne skriva vselej nasmejani »Deki«. Eden izmed vodij bronastih mladincev iz Egipta 2009 je dolgo čakal na svojih pet minut v članski vrsti. Potrpežljivost se mu je obrestovala. Bil je pomemben akter v kvalifikacijah za SP in eden glavnih junakov epske zmage proti Madžarom. Potem ko je kot zadnji izpadel s seznama potnikov na EP 2012 in SP 2013, ni več dvoma, da bo med potniki za Katar 2015, če mu le ne bo ponagajalo zdravje. A pred tem Slovenijo čaka pomembna naloga. Reprezentanti se bodo zbrali v nedeljo v Kopru in pozabili na krompirjeve počitnice. V sredo se bodo začele kvalifikacije za EP, ki so ga Slovenci nazadnje izpustili. Prva tekma proti Slovaški bo v Bonifiki, tri dni kasneje, 1. novembra, bo sledilo gostovanje v Latviji.

Bombač je vesel, da se nova akcija začenja prav v njegovem mestu, kjer se rokomet spet pobira. Koper 2013 se je najprej prebil iz 2. lige, po petih kolih nove sezone je vodilni v 1. B ligi. Morda se bo ekspresno vrnil med slovensko elito, ki je sicer z odhodi več deset igralcev na tuje na precej nižji ravni, kot je bila, ko jo je Bombač zapustil.

»Komaj čakam, da bom spet zaigral pred 'svojimi' navijači. Koper ima rad rokomet in pričakujem, da bo dvorana polna, kar bi bila dodatna spodbuda za klub, ki dobro dela. Upam, da bo v nekaj letih prišel, kamor sodi, in da bo spet tekmec Celju, Gorenju in drugim. Toda izbrati mora način, kot ga je Celje, in se zanesti predvsem na domače sile, kar je tudi ceneje. Saj potrebuješ tudi kakšnega tujca, od katerega se lahko mladi kaj naučijo. Toda v Kopru je bilo preveč takšnih, ki so le odžirali mesto perspektivnim,« svari 25-letni Bombač, eden od krivcev, da ima Slovenija tako sladke skrbi na mestu organizatorja napada. Uroš Zorman, Marko Bezjak in Sebastian Skube so po hierarhični lestvici še pred njim, na zadnja vrata pa že trkata Staš Skube in Miha Zarabec.

Slovenija se odkrito spogleduje z najvišjimi cilji in »Deki« je prepričan, da upravičeno: »Gotovo. Imamo zelo močno reprezentanco. Skoraj vsi igramo v tujini in to v močnih klubih. Fantje so v formi, igrajo veliko, zabijajo gole. Reprezentanca je v nekaj letih dosegla zrelost in to je treba zdaj izkoristiti. Prihaja naš čas in prej ali slej bo prišla tudi kakšna kolajna.«