Denar pomaga, a treba je tudi igrati

Doha – Če je drugi polfinalni par med branilci naslova iz Španije ter olimpijskimi in evropskimi prvaki iz Francije, ki želijo združiti vse tri velike lovorike, pričakovan, nasprotno velja za prvega. Gostitelji iz Katarja bodo s kopico svežih državljanov skušali premagati še Poljake in se zavihteti v zadnje dejanje SP. Pravljica Valera Rivere se nadaljuje.

Rivera, ki je v 90. letih z Barcelono šestkrat osvojil ligo prvakov in pred dvema letoma Španiji na domačem mundialu prinesel drugi naslov, še naprej upravičuje sloves najboljšega trenerja na svetu, zaradi katerega so ga Katarci postavili za krmilo reprezentance in mu ponudili milijon evrov letne plače. Lisjak iz Zaragoze je mojstrstvo dokazal že v predtekmovanju, v katerem je premagal tudi Slovenijo. V osmini finala je padla Avstrija, v četrtfinalu dotlej nepremagana Nemčija. Čeprav se mnogi zmrdujejo, češ da so Nemci le plačali davek za »nespodobno povabilo«, je nesporno dejstvo, da Katar pod Valerovim vodstvom igra dober rokomet. Reprezentanca, sestavljena iz bolj ali manj odpisanih igralcev z vsega sveta in vseh celin, je skupaj že skoraj pet mesecev in stalno dviguje formo. Igralci ne bi mogli biti bolj motivirani. Vsaka zmaga jim prinese po 100.000 dolarjev, po zmagi proti Sloveniji je zaokrožila informacija, da je v slačilnico prišel sam emir Tamim bin Hamad Al Thani in podvojil nagrado. Zdaj se govori, da si je ekipa zaradi zmage proti Nemčiji med seboj razdelila 32 milijonov evrov, da je vsak dobil opremljeno luksuzno stanovanje in novega maseratija, vendar teh neverjetnih informacij nihče ne more potrditi. Gotovo pa drži bizarno dejstvo, da katarsko reprezentanco spodbuja navijaška skupina iz španske province Cuenca. Ker v Katarju ni razvite navijaške kulture, je katarska rokometna zveza na predlog Rivere povabila 60 navijačev in jim plačala vse stroške; pod enim pogojem: da navijajo za Katar. Tako je bilo tudi, ko se je Katar meril s Španijo in kdo ve, ali se reprezentanci ne bosta pomerili še enkrat.

Zdaj je pred katarskimi junaki reprezentanca Poljske, ki se zdi še lažje premagljiva od Nemcev. Svetovni prvaki iz leta 2007 so v dvorani Lusail, megalomanskem objektu sredi ničesar, med odmorom zaostajali s 14:18, pred tem pa že s sedmimi goli. »Zmagali smo, ker smo odigrali najboljši polčas na prvenstvu,« je od ponosa žarel 61-letni Rivera, ki vsakič preseneti s kakšno novo rešitvijo. Da je bilo kljub vsemu vse športno in pošteno, je priznal tudi nemški zvezdnik Uwe Gensheimer: »Bilo je zasluženo. Zmagala je boljša ekipa.« Pri domači reprezentanci se spet blesteli tujci – Črnogorec Žarko Marković, glavni tekmec Draganu Gajiću v boju za strelski naslov, Kubanec Rafael Capote, Bošnjak v vratih Danijel Šarić, Francoz Borja Vidal …

Katar je šele tretja neevropska reprezentanca, ki se je vmešala v boj za kolajne na SP. Odkar je Rivera, čigar sin z istim imenom igra za Španijo, sprejel ponudbo katarske rokometne zveze, se sooča z vprašanji glede velikega števila tujcev. Ti predstavljajo dve tretjini ekipe, ki je lani prvič osvojila azijsko prvenstvo. Vsakič odvrne isto: »Pogovarjajmo se raje o rokometu. Mene zanima samo moja ekipa. Ljudje, ki so me pripeljali, si zaslužijo močno reprezentanco. Toliko ljubezni imajo do rokometa in toliko truda so vložili v ta projekt.«

Le zakaj bi se posipaval s pepelom? Nesporno je, da je Katar le izkoristil ohlapna pravila Mednarodne rokometne zveze. Tudi s sodniškim vetrom v jadrih je na igrišču še vedno treba kakovost dokazati in Katar jo dokazuje z rokometnimi »odpadniki«, ki so čez noč našli slavo in bogastvo, kakršno bi jim bilo v Evropi nedosegljivo. Kdo bi jim zameril?