Denič želi popraviti napaki svojih mentorjev

Guimaraes – »Jaz se bom namakal v morju … Jaz poležaval v senci … In jaz obračal dobrote z žara …« Povsem razumljivo, da najboljši slovenski rokometaši komaj čakajo konec sezone, v kateri so odigrali 60 tekem in več. Enako legitimno je pričakovanje, da bodo danes kos portugalskemu izzivu in se uvrstili na SP v Španiji, kar bi pomenilo konec šestletne suše.

Potovanje je minilo brez posebnosti, a je iz Zreč do Guimaraesa na severu Portugalske trajalo nič manj kot 11 ur, kar človeka zdela. Kmalu po prihodu v Hotel Guimaraes, kjer so v nasprotju z običajem nastanjeni tudi tekmeci, je sledil trening v večnamenski dvorani s 4000 sedeži. Tu so Slovenci leta 2002 z gostitelji odigrali pripravljalni tekmi za EP in pokazali različna obraza. Najprej je bilo 21:35, naslednji dan 29:28. Desetletje kasneje sta v reprezentanci ostala le še Uroš Zorman in Luka Žvižej, ki sta bila tedaj še prava zelenca. Zdajšnja upa Borut Mačkovšek in Matej Gaber pa stara kakih 10 let. »Znana sta mi hotel in dvorana, spomin na tekmi pa je medel. Dobro pa se spomnim razočaranja, ker me je selektor Matjaž Tominec zatem prečrtal s seznama potnikov na EP na Švedsko,« so se slabi spomini vrnili starejšemu od bratov Žvižej, ki je pri 32 letih nezamenljiv na levem krilu.

Ob vrnitvi v Guimaraes s 50.000 prebivalci bodo slovenski fantje branili prednost petih golov s prve tekme (31:26). No, beseda braniti je v reprezentanci tabu. Nihče noče ničesar slišati o branjenju, vsi govorijo le o zmagi. Prednost je res lahko zavajajoča in zanašanje nanjo bi imelo učinek bumeranga. Zbadljivke in šale med igralci so bile kajpak zgolj kulisa. Da gre za nadvse resno misijo, ki utegne prinesti nadaljnjo rast ali pa boleč korak nazaj, je mogoče razbrati iz vedenja njihovih nadrejenih. Selektor Boris Denič je bil manj zgovoren kot običajno, gotovo ga preganjata nočni mori s kvalifikacij za zadnji dve SP, ko je bil pomočnik Miru Požunu in Noki Serdarušiću. Sloveniji je obakrat spodletelo, najprej proti Slovaški, potem proti Madžarski. Zdaj je njegov pomočnik Bojan Čotar, ki je imel še globje podočnjake. »Komaj sem zatisnil oči, pred takšnimi tekmami mi po glavi vselej roji na tone misli,« zadnji izziv sezone ne da miru Čotarju, dobrodušnemu analitiku, ki se dobro dopolnjuje z odločnim motivatorjem Deničem.

Trenerski par, ki je Slovenijo popeljal do 6. mesta na EP v Srbiji, je s seboj vzel 17 igralcev. Status tehnološkega viška najbolj grozi trem: Deanu Bombaču, ki čaka na prvi nastop za reprezentanco na pomembni tekmi, Borutu Mačkovšku, edinemu, ki v Stožicah ni igral, in Urošu Bundalu, saj sta na črti že Miha Žvižej in Matej Gaber. Denič bo svojo odločitev sporočil danes dopoldne. Njegova glavna skrb je že v tradicionalni iztrošenosti v junijskem terminu. Da je Slovenija bolj kakovostna od tekmeca, ni dvoma. Z vsem spoštovanjem do Portugalske, ki hrepeni po vrnitvi na veliko tekmovanje, odkar jo je pred sedmimi leti prevzel ambiciozni Mats Olsson, vendar kdor izgubi proti njej za šest golov, si pač ne zasluži nastopa na zboru najboljših …

Portugalci imajo nekaj adutov, na katere stavi Šved, ki ima na pripravah kar 19 mož. »Ob tem času nikdar ne veš, koga bo izdalo telo, zato ne moreš biti preveč previden,« je po treningu pojasnil Olsson in vlogo favorita pripisal Slovencem: »Rad bi rekel, da so možnosti 50:50, ampak niso. Slovenija ima pet golov prednosti in je šesta reprezentanca v Evropi. Naše možnosti so manjše. A tudi, če bi bile 10- ali 15-odstotne, bi se borili do zadnje kapljice znoja. Veseli me, ker je dvorana razprodana in morda nas bodo navijači ponesli k veliki zmagi.«

Na sojenje, ki je bilo prejšnji teden – milo rečeno – domačinsko, se ni obregnil. Vprašanje pa je, ali si lahko obeta pomoč francoskega para Lazaar-Reveret. Nanj imajo dobre spomine igralci Cimosa, saj sta jim sodila na prvi tekmi osmine finala lige prvakov, ko so v Kielcah izgubili le za gol in si odprli vrata četrtfinala. Na koncu sta malce pogledala skozi prste Urošu Zormanu in njegovim poljskim soigralcem, pa vseeno, gostom sta omogočila enakopravno tekmo. Slovenci pa imajo nekaj grenkih izkušenj s Portugalci. Pred letom so v bližnjem Espinhu izgubili za dva gola v kvalifikacijah za EP, kar pa ni bilo usodno. Prav tako ne šokantni reški poraz na prvi tekmi EP 2000, ki se je v Zagrebu končalo sanjsko, s petim mestom in prvo uvrstitvijo na OI.

Sicer pa bo konec tedna znanih še osem udeležencev SP iz Evrope. Že prej so bili uvrščeni gostitelji iz Španije, branilci naslova iz Francije, evropski prvaki iz Danske ter Srbija in Hrvaška kot 2. in 3. z EP v Srbiji.