Tiskane izdaje
Ljubljana – Danes ob 13. uri bo selektor Veselin Vujović objavil seznam 21 povabljencev na priprave za olimpijske kvalifikacije. Čeprav je Črnogorec že presenetil, skoraj ni dvoma, da bo 6. aprila med 18 potniki za Švedsko levoroki Jure Dolenec. Po poškodbi, ki mu je vzela EP, se je vrnil in konec tedna z Montpellierom osvojil francoski ligaški pokal.
Dolenec ni skrival globokega razočaranja, ko je na dan odhoda v Vroclav staknil poškodbo in ostal doma, Vujović pa je po prezgodnjem slovesu od Poljske med ključnimi razlogi za 14. mesto omenjal odsotnost zunanjih strelcev, kakršen je Dolenec. Bronasti z mladinskega SP v Egiptu 2009, najboljši strelec 1. SRL v dresu matične Loke in zatem dvakratni državni prvak z Gorenjem je ta čas gonilna sila Montpelliera, v katerem igra že tretjo sezono. Ekipi trenerja Patrica Canayerja ne gre po načrtih. Zato je bila zmaga v nedeljskem finalu ligaškega pokala proti moštvu Paris SG v domači dvorani posebej sladka. Za končnih 31:26 je Dolenec prispeval pet golov, toliko kot Vid Kavtičnik in enega več kot Dragan Gajić, Matej Gaber pa se ni vpisal med strelce.
»To je bil pravi obliž za klub, navijače, ekipo. Ligaški pokal morda ni najbolj cenjena lovorika, a z njo smo si zagotovili evropsko vstopnico za prihodnjo sezono, kar je zelo pomembno,« je malce odleglo Dolencu, ki je lani podaljšal pogodbo s 14-kratnimi francoskimi prvaki do leta 2019. Ta čas zasedajo šele šesto mesto v domačem prvenstvu in kaže, da jih v naslednji sezoni ne bo v elitnem razredu lige prvakov. A v tej so še živi, v osmini finala jih čaka Flensburg, proti kateremu bi bil uspeh podvig.
»Zavedamo se, da nismo favoriti. A če smo premagali PSG, se lahko merimo z vsakim. Vrnilo se je nekaj igralcev in upam, da bomo konkurenčni Flensburgu, napredovanja pa ne morem napovedati, za to bi bili potrebni dve sanjski tekmi,« se težavnosti izziva zaveda Dolenec, ki mu zdravje zdaj dobro služi: »Vse je v redu, poškodba ni pustila posledic. Pri formi pa mi še nekaj manjka, saj sem sredi sezone izpustil ves mesec.«
Tekmovalni ritem je neizprosen, Dolenec in ostali Slovenci, ki si kruh služijo v Franciji, se bodo reprezentančnim pripravam, ki se bodo začele 28. marca v Čatežu, pridružili pozno, saj ima Montpellier tekmo 2. aprila, le štiri dni pred odhodom v Malmö. »Francozi so uvrščeni na OI in kajpak niso prilagajali terminov. V treh ali štirih dneh se bomo morali pripraviti za najpomembnejši izziv v petih letih, odkar sem redni član reprezentance. No, saj so stvari bolj ali manj jasne že s priprav na EP. Pa tudi na Poljskem ni bilo vse slabo. Videli smo, do kam so prišle reprezentance iz naše skupine, mi pa smo bili z vsemi enakovredni,« je Dolencu v spominu ostalo več dobrih kot slabih stvari.
Vujović ima sladke skrbi na desnem zunanjem položaju. Tudi brez svežega »upokojenca« Jureta Natka je izbira pestra. Poleg Dolenca kandidirajo Kavtičnik, David Miklavčič, Žiga Mlakar in Nejc Cehte, pa še Blaž Janc dokazuje, da mu igranje bližje sredini ustreza. »Konkurenca je res huda in selektor bo imel zadnjo besedo, verjamem pa, da bom nastopil na Švedskem. Nenazadnje sem bil predviden med potniki za Poljsko,« svojim vrlinam zaupa Dolenec, ki je nastopil na EP 2012 ter SP 2013 in 2015, zdaj bi rad prvič izkusil olimpijske igre. Če želi Slovenija v Rio, bo morala biti boljša od dobrih znank Španije in (ali) Švedske: »Kdo od njiju bi lahko bil šibkejši člen? Težko je reči. Španci imajo večji 'rejting', Švedi so gostitelji. Projekt OI 2016 se je začel pod Borisom Deničem že takoj po Srbiji 2012, ko so se končale sanje o Londonu. Zdaj bo en sam konec tedna odločal o vsem. Starejši igralci vedo, kako redke so takšne priložnosti, mlajšim pa je to treba dopovedati. Poglejte mene: kar naenkrat sem star 27 let, pa sem se prvič znašel pred takšnim izzivom. Ne vem še, kako, vem pa, da nam mora uspeti. Zlepa ali zgrda!«
