Tiskane izdaje
Ljubljana – Za Jureta Dolenca je bilo iztekajoče se leto plodno, v prenesenem in dobesednem pomenu. S Slovenijo je osvojil 4. mesto na SP v Španiji, z Gorenjem slovensko ligo, prestopil je v Montpellier in tam se mu je pred kratkim rodil prvi sin. A bili so tudi trije madeži, ki jih bo skušal sprati že v prvi polovici leta 2014.
Prvi madež je bila neuvrstitev v ligo prvakov s francoskim klubom. V kvalifikacijah je bila boljša Wisla Plock. Ponoven nastop med elito je prioriteta za Montpellier, ki pa je ta čas šele tretji na lestvici. »Res smo si obetali, da bomo novo leto dočakali višje, a ni tako slabo, kot je videti. Za Dunkerquom in Parizom zaostajamo zgolj dve točki in oba bosta v drugem delu gostovala pri nas, zato verjamem, da bomo preskočili vsaj enega in se prebili v LP,« je optimističen glede nadaljevanja klubske sezone Dolenec, ki je v zadnjem času redno začenjal tekme, ampak na zadnji, ko je Montpellier komaj ugnal Nimes s 27:26, se ni vpisal med strelce: »Nič zato, Vid (Kavtičnik) je zelo dobro igral, zato sem jaz dobil bolj malo časa. Sicer pa sem vesel, da sva se z Matejem Gabrom dobro ujela ter si po slabšem začetku pridobila zaupanje trenerja in soigralcev.«
Druga dva madeža sta povezana z reprezentanco. Slovenija je junija izgubila v Stožicah proti Belorusiji in se ni uvrstila na EP. Nov šok je prišel novembra s porazom v Ukrajini v predkvalifikacijah za SP 2015. Januarja bodo Slovenci reševali kožo proti Luksemburgu dvakrat ter Švici in Ukrajini ter si skušali priboriti odločilne junijske kvalifikacije. Dolenec sicer ni sodeloval pri porazu v Zaporožju, saj mu je selektor Boris Denič takoj po zmagi s Švico dovolil oditi v Francijo, kjer se mu je še isto noč rodil sin. »Res mi ni bilo prijetno, ko sem izvedel za poraz v Ukrajini. Težko ga komentiram, še manj pa si upam trditi, da bi bilo kaj drugače, če bi igral. Dejstvo je, da že nekaj časa to ni prava Slovenija. Najprej Belorusija, zdaj še tole. Kvalifikacije se v bistvu še niti niso zares začele, pa smo že v težavah. Edina dobra stvar pri vsem skupaj je, da imamo še vedno vse v svojih rokah,« se skorajšnjega zasuka krivulje nadeja 25-letni Škofjeločan: »Seveda je vse v glavah. Verjetno smo po nekaj uspehih preveč samozavestno šli v te predkvalifikacije in podzavestno podcenili tekmece. To je treba spremeniti. Dobro je, da bomo zdaj bolj kompletni, tudi z Urošem Zormanom in Markom Bezjakom, za nameček se vrača Jure Natek.«
Levoroki strelec iz južne Francije redno spremlja dogajanje v slovenski ligi, kjer še naprej drži primat njegov bivši klub Gorenje. »To me preseneča. Pred sezono smo vsi videli Celje na vrhu. Ekipa je po imenih kakovostnejša in je tudi dalj časa skupaj. Toda očitno so v Velenju zelo dobro kadrovali, ob tem se znajo posebej motivirati za derbije. Vesel sem, da se odhod tolikšnega števila igralcev ni preveč poznal,« »osam« nadaljevanje uspešne zgodbe privošči Dolenec.
Hkrati verjame, da prihod tvorca dveh Gorenjevih naslovov Branka Tamšeta v Zlatorog lahko prinese preobrat. »Branko dobro pozna obe ekipi in mislim, da je sposoben premagati Gorenje. No, najbrž ga bo moral dvakrat. Tukaj je tudi Maribor in vsekakor je še vse odprto. Gorenje pa je znalo zapraviti še višjo prednost. Seveda uspeh privoščim tudi Branku, zato bi težko rekel, za koga držim pesti.«
Mnoge zdajšnje in prejšnje igralce obeh najboljših slovenskih klubov bo srečal v četrtek, ko se bo reprezentanca zbrala v Zrečah: »Saj sem vesel, da bom spet nekaj časa preživel v krogu rokometnih prijateljev. Ampak ne gre za to. Če bi se želel zgolj družiti, bi to lahko opravil že zdaj med prazniki. Ta zbor bo imel napako. Lani smo se ob tem času začeli pripravljati na SP, tokrat je čisto drugače. Čaka nas manj prijetna, pa morda še bolj pomembna naloga. Zdaj moramo res pokazati, da smo še vedno ena najboljših reprezentanc na svetu!«
