Tiskane izdaje
Malmö – Najslajši možni poraz so sinoči v Malmöju doživeli slovenski rokometaši, ki na tekmi proti Švedski kljub zaostanku s 6:12 niso obupali in so si po končnih 23:24 praktično že zagotovili nastop na avgustovskih olimpijskih igrah v Riu de Janeiru. Danes morajo samo potrditi veliko delo proti nekonkurenčni ekipi Irana in potem bo Slovenija tudi uradno imela moštvo na poletnih OI, prvič po 12 letih.
Redko se zgodi, da se po tekmi poraženec bolj prešerno veseli kot zmagovalec, ampak prav tako je bilo sinoči v Malmö Areni. Seveda, Slovenci so zaradi zmage za tri gole proti Španiji opravili glavnino dela in si po minus ena že rezervirali vozovnico za Brazilijo, Švede pa čaka danes še zelo težko delo proti Španiji, ki mora zmagati vsaj za dva gola.
Kapetan Uroš Zorman ob izteku časa po svoji naravi ni bil pretirano vzhičen. Preveč sovraži poraze, da bi lahko kar takoj preklopil na »pozitivo«. »Neumno smo odigrali končnico z igralcem več, sodnika sta nas oškodovala, ko sta videla prekršek Jureta Dolenca v napadu, ko bi morala biti sedemmetrovka,« iz svoje kože ni mogel Zorman, ki pa so ga čestitke z vseh strani, tudi tekmecev, vendarle omehčale. Spomnil se je, kako so se Slovenci vrnili med žive, potem ko so v prvem polčasu Švedi s štirimi zaporednimi goli ušli na skrb vzbujajočih 12:6, nakar so domači navijači ob zvokih pesmi »Brazil, Brazil!« uprizorili mehiški val.
A so pozabili, da so se srčni Slovenci že proti Španiji izvlekli iz brezna, neuklonljivi duh pa jih čez noč ni zapustil. Žarek upanja je posijal že čisto ob koncu prvega polčasa, ko so Vid Kavtičnik, Marko Bezjak in Simon Razgor v manj kot minuti zabili tri gole in poskrbeli, da je bilo vzdušje v slovenski slačilnici med odmorom vendarle boljše. Zgodba se je nadaljevala v drugem delu, ko sta odlični Kavtičnik, najboljši slovenski mož na igrišču, in Darko Cingesar s krila zaokrožila delni izid 5:0. Slovenci so bili spet v igri. Odkar je Dean Bombač zadel prvo od štirih sedemmetrovk za prvo izenačenje (14:14), Švedi nikdar več niso vodili za več kot dva gola, prav ta razlika pa je še ustrezala Slovencem, ki so imeli kar nekajkrat napad za vodstvo, vendar jim nikakor ni uspelo zasukati izida.
»Malo me že prevevajo olimpijski občutki. Bili smo že skoraj v izgubljenem položaju, pa smo se izvlekli. Pokazali smo pravi značaj in se dvignili kot feniks iz pepela. Kaže, da smo pozabili nekatere reči, ki so nas ovirale na EP na Poljskem,« je vrnitev ekipnega duha pozdravil Zorman, ki je tako kot na prvi tekmi na sceno spet stopil v drugem polčasu in vnesel več mirnosti v slovenski napad. »No, me veseli, da ste spet našli kakšno pozitivno besedo zame. Moja vloga v reprezentanci je drugačna kot v klubu, nimam več toliko moči kot pred leti in mislim, da se je selektor dobro odločil, ko me je čuval za odločilni del,« je skupni jezik z Veselinom Vujovićem našel 36-letni Zorman, ki bo, če bo vse po načrtu, po Atenah 2004 drugič zaigral na OI: »Upam, da me ne boste spet pošiljali v pokoj. Dolgo sem sanjal o tem, da bi reprezentančno pot sklenil v Riu. Zdaj moramo samo paziti, da proti Iranu ne bi kaj zamočili. V Brazilijo pa ne bomo šli na karneval, kot pravi 'Vujo', ampak po kolajno. To so sanje vsakega športnika. Mislim, da se 98 odstotkov naše ekipe še niti ne zaveda, kaj nam je uspelo v teh dveh dneh tukaj. Saj bo prišlo za njimi.«
Bombač se tokrat ni naigral, je pa mojstrsko izkoristil vse štiri sedemmetrovke, vratarju Mikaelu Appelgrenu, ki se je hotel z njim iti psihološke igrice, so žoge švigale mimo ušes … »Ti njihovi triki in majhne provokacije, češ, daj mi žogo, da jo začutim, in podobno, mi že kar malce presedajo. Zdaj si lahko zaradi mene žogo odnese kar domov,« je bil navihan nezgrešljivi Bombač: »Hvala bogu, da sem zadel in pomagal ekipi. Zdaj smo korak oddaljeni od sanj. Nočem se prepustiti čustvom, čaka nas še ena tekma. Verjamem, da nas Iranci ne morejo premagati za nič na tem svetu, a vseeno previdnost ne bo odveč.«
Da se bo zgodba razpletla srečno, je bilo jasno, ko je Kavtičnik ukradel žogo in zdrvel v napad za 23:23. Gorazd Škof, junak tekme s Španijo, pa je tudi tokrat z dvema obrambama preprečil infarktno končnico. So pa Švedi vseeno dosegli zmago, ko je enega od svojih projektilov sprožil veteran Kim Andersson. Ob Zormanu je samo Kavtičnik že izkusil čar OI, vendar tudi Velenjčan pozna rek, da je treba najprej skočiti, šele potem reči hop: »Pozor, nismo še na olimpijskih igrah. Mi smo zmožni vsega, tudi poraza proti Iranu, če ne bomo pravi. Iranci so čudni, streljajo z vseh položajev, če bi jim šlo vse v gol, bomo lahko imeli težave in se samo čudno gledali. Zato še ni čas za zabavo. Se vidimo, ko bo konec.«
Kvalifikacijski turnir za olimpijske igre
Švedska - Slovenija 24:23 (12:9)
Slovenija: Skok, Blagotinšek 1, Marguč 2 (2), Kavtičnik 8 (3), Dolenec 1, Škof, Cingesar 1, Skube, Poteko, Gaber 1, Zorman, Bezjak 2, Razgor 2, Bombač 4 (4), Mackovšek, Mlakar 1.
Švedska: M. Andersson, Gottfridsson 5, Olsson 1, K. Andersson 5, Kallman 4, Ekberg 3, L. Nilsson 1, Stenbacken, Konradsson, Karlsson, Jakobsson, Appelgren, Petersen, Zachrisson, A. Nilsson 3, Nielsen 2.
Sedemmetrovke: Slovenija 10 (9), Švedska 2 (0).
Izključitve: Slovenija 10, Švedska 10 minut.
------------------------------------------
Španija - Iran 37:23 (18:12)
Današnja para
Švedska - Španija (16.30)
Slovenija - Iran (18.45)
Lestvica:
1. Švedska 2 2 0 0 58:42 4 točke
2. Slovenija 2 1 0 1 47:45 2
3. Španija 2 1 0 1 58:47 2
4. Iran 2 0 0 2 42:71 0
