Eno zdravo oko čisto dovolj za natančne projektile

Veteran Karol Bielecki blesti v dresu poljske reprezentance na EP, a rojstni dan si je zamišljal malce drugače.

Objavljeno
24. januar 2016 19.14
Peter Zalokar
Peter Zalokar

Ko je Karol Bielecki leta 2010 izgubil levo oko, je vse kazalo, da je njegove rokometne kariere konec. Toda jeklena volja ga je ekspresno vrnila na igrišča in Bielecki je pri 34 letih udarna moč poljske reprezentance, ki kljub sobotnem šoku proti Norveški še vedno upa na polfinalni nastop na domačem evropskem prvenstvu.

Član poljskega prvaka iz Kielc in soigralec kapetana slovenske reprezentance Uroša Zormana je bil ob vratarju Slawomiru Szmalu veliki junak zmage Poljakov proti Franciji na zadnji tekmi predtekmovalnega dela. Zabil je devet golov, osem z devetih metrov, in gostitelji 12. eura so na kolena spravili branilce vseh treh velikih lovorik na čelu z Nikolo Karabatićem (31:25). Vseh 15.500 gledalcev v zdavnaj razprodani areni Tauron je poljskemu heroju namenilo stoječe ovacije.

»To je bila popolna predstava,« je po osvojitvi prvega mesta v skupini od ponosa žarel Bielecki, prepoznaven po posebnih očalih, s katerimi si varuje zdravo desno oko. Komaj je čakal naslednjo tekmo z Norveško, saj je ravno v soboto praznoval 34. rojstni dan. Ni se izneveril pričakovanjem in je v končnici edini ohranjal upe na zmago proti neverjetno motiviranim Norvežanom. Toda njegovih deset golov iz 15 poskusov ni bilo dovolj in tako so se Poljaki znašli v sila neugodnem položaju pred zadnjima tekmama. Danes mora ekipa Michaela Bieglerja premagati Belorusijo in potem še Hrvaško, ob tem pa upati, da bo Norvežanom ali Francozom spodrsnilo.

»Norvežanom smo dovolili vse, kar so hoteli. Naš taktični načrt se je povsem sesul,« je po šokantnem porazu z glavo zmajeval slavljenec Bielecki, ki je sodeloval že na znameniti tekmi med Poljsko in Norveško na SP 2009, ko je v Zadru gol Arturja Siodmiaka prek celega igrišča pomenil preboj v četrtfinale in kasneje je Poljska celo osvojila bronasto kolajno. Dve leti pozneje si je Bielecki okrog vratu nadel srebrno kolajno na SP v Nemčiji in lani je bil bronast v Katarju, zato si je obetal, da bo v svoji domovini prvič prišel čisto do konca in si hkrati zagotovil nastop na OI v Riu, kar bi bil čudovit konec njegove reprezentančne kariere …

»Spodrsljaji se lahko v športu vselej zgodijo, vendar ne na takšen način. Igrali smo obupno, premehko, Norvežanom smo poklonili dve točki, ki nas utegneta stati polfinala. Verjetno smo po veliki zmagi proti Franciji v podzavesti mislili, da bomo imeli lahko delo, pa smo se ušteli. Težko se sprijaznim z mislijo, da smo odigrali pod svojimi sposobnostmi in to pred našimi navijači. Toliko napak, to je nedopustno!« se je s pepelom posul Bielecki, ki je s 24 goli najboljši strelec Poljakov.

Kariero je začel leta 1999 v Kielcah in bil med letoma 2004 in 2012 član nemških bundesligašev Magdeburga in Rhein-Neckarja, potem pa se vrnil v Kielce. »Kola«, kot ga kličejo, je z 202 cm in 100 kg klasični razbijalec nasprotnih obramb, ki mu ni težko sklatiti pajčevine z vrat s projektilom z 10 ali celo 11 metrov. Levi zunanji igralec s številko 14 na hrbtu je za izbrano vrsto debitiral leta 2002 in odtlej zbral 230 nastopov in 837 golov. Za primerjavo, Luka Žvižej je slovenski rekorder z 217 nastopi in 702 goloma.

Zdaj je misli usmeril k nadaljevanju domačega prvenstva. Zdi se, da bo Poljakom uspelo priti v boj za kolajne le v primeru, če bodo dobili obe tekmi in bo Norveška po Hrvaški in Poljski šokirala še Francijo, na kar pa se vendarle ne velja preveč zanašati. »Res je žalostno, da smo v hipu postali odvisni od drugih. Najprej se mora vsak od nas pri sebi zamisliti, kako je odigral proti Norveški. Zatem moramo storiti vse za zmago proti Belorusiji in Hrvaški, potem pa bomo videli, kam nas bo to pripeljalo,« se srečnega razpleta nadeja Bielecki, ki zaradi svoje življenjske zgodbe še najbolje ve, da upanja nikdar ne gre izgubiti.

Že obupal, pa si premislil

Enajstega junija 2010 je po desetih minutah prijateljske tekme proti Hrvaški v Kielcah Karol Bielecki izgubil levo oko, potem ko ga je s prstom nenamerno poškodoval Josip Valčić. Nesrečnega igralca so takoj prepeljali v bolnišnico v Kielcah, potem pa na očesno kliniko v Lublin. Tam so takoj opravili operacijo, po kateri se je oko začelo odzivati na svetlobo.

Dva dni kasneje je odšel v kliniko v nemškem mestu Tübingen, da bi mu še izboljšali vid. Toda kljub trudu mu specialisti niso mogli rešiti očesa in tako je Bielecki 18. junija oznanil konec rokometne kariere. A že nekaj dni kasneje je umaknil besedo in kljub negativnemu mnenju zdravnikov sporočil, da bo storil vse, da bi se lahko vrnil na igrišča.

Tako je že 22. julija istega leta zaigral na pripravljalni tekmi Rhein-Neckarja in dosegel en gol. Štiri dni zatem je nastopil na dobrodelni tekmi za družino tragično umrlega Olega Velikega med Rhein-Neckarjem in selekcijo sveta. Da bi si zaščitil zdravo desno oko, so mu izdelali posebna očala in že v prvem kolu nemške bundeslige je 31. avgusta zabil 11 golov in bil imenovan za igralca tekme, kar je pomenilo dokončno rehabilitacijo igralca, ki je od takrat s Kielcami trikrat osvojil naslov poljskega prvaka in lani s Poljsko bronasto kolajno na SP v Katarju.