Gorenje bi končalo sušo, Celje nadaljevalo žetev

V koprski Bonifiki danes in jutri sklepni turnir pokala Slovenije.

Objavljeno
27. marec 2015 19.11
Igralec Gorenja Staš Skube št.20 na tekmi med ekipamaCelje PL in Gorenje iz Velenja na Rokometnem pokalu Slovenije v Celju 1.marca 2014.
Peter Zalokar, šport
Peter Zalokar, šport

Koper – Enostavno vprašanje, kdo je favorit za osvojitev 24. pokala Slovenije, nima enostavnega odgovora. Bolj ali manj je jasno le, da se bosta v velikem finalu sklepnega turnirja, ki ga bo danes in jutri gostil Koper, pomerila branilec naslova Celje Pivovarna Laško in veliki tekmec Gorenje, ki na lovoriko čaka že ducat let.

Če je bilo dosedanjih 22 kol v prvi ligi le predigra pred viharno končnico, bo danes in jutri prvi vrhunec klubske sezone. F4 bosta v dvorani Bonifika ob 15. uri odprla Dol TKI Hrastnik in Celje, ob 17.30 bo tekma med Koprom 2013 in Gorenjem. Jutri bosta ob istem času tekma za 3. mesto in finale.

Vsa čast Dolu in Kopru, toda edino relevantno vprašanje je, ali bodo pokal četrtič zapored dvignili Celjani ali ga bodo drugič osvojili Velenjčani. Nazadnje so se merili 19. novembra lani, ko so razburljivi derbi v Zlatorogu dobili Celjani za gol. Lani so osvojili 18. naslov državnega prvaka in želijo polnoletnost dočakati tudi v pokalu, v katerem so neporaženi od sezone 2011/12. Gorenje že lep čas ni premagalo Celja, od 4. decembra 2013. Če bi bil turnir jeseni, bi bili favoriti Celjani, ki so se takrat dokaj uspešno merili z bogatimi tekmeci v ligi prvakov. Zdaj so stvari drugačne. »Pivovarji« so zadnjo resno tekmo, na kateri so zmagali za manj kot 10 golov, odigrali – reci in piši – 21. februarja. Takrat je nazadnje igral Ivan Slišković in forma Hrvata, ki se je vmes »sončil« v Katarju, je neznanka, podobno velja za Miho Zarabca, ki mu je nekajtedenska poškodba roke ukradla občutke. Ni treba posebej poudarjati, da bo razplet v mnogočem odvisen od dnevnega navdiha nekdanjih soigralcev pri Trimu, Zarabca in Staša Skubeta. Seveda pa ne bo manjkalo drugih zanimivih internih dvobojev – Ferlin-Skok, Medved-Žvižej, Šoštarič-Janc, Szyba-Miklavčič ...

»Ose« so v tekmovalnem ritmu in na dobri poti k uvrstitvi na F4 pokala EHF. Na Norveškem so pokazale moč in se zanesljivo prebile v četrtfinale. A tudi pri njih ne gre brez težav. Na seznamu poškodovanih so ob očitno odpisanem Jerneju Papežu še vedno trije krožni napadalci, stebri v osrednjem bloku – Senjamin Burić, Kristian Bećiri in Matic Vrečar – in le Burić bi utegnil dobiti kakšno minuto v finalu. Za nameček je za rojstni dan zbolel kapetan Niko Medved. Ne glede na to ima Gorenje status rahlega favorita, tudi njegova lakota je verjetno za kanček večja. Nima še lovorike, odkar je ekipo prevzel Vajdl, in hrepeni po celjskem skalpu, ki bi končal 12-letno pokalno sušo. »Zagotovo smo v določeni prednosti, ker je za nami več težkih tekem. A Celje ima zelo močno ekipo, zato sem prepričan, da bodo odločale malenkosti,« se noče širokoustiti 57-letni Vajdl, ki še nikdar ni premagal predhodnika na velenjski klopi, 21 let mlajšega Tamšeta. Obe zmagi proti Celju izvirata iz časa, ko je bil v Zlatorogu šef stroke še Vladan Matić.

Tamše se lahko pohvali s štirimi zaporednimi zmagami proti svojemu nekdanjemu trenerju Vajdlu, s katerim sta se skupaj veselila pokala iz leta 2003. »Kdo je favorit? Celje in Gorenje. Najprej moramo premagati Dol in potem pričakujem finale z Gorenjem, v katerem ne bo štela forma, temveč dan, navdih, trenutek. Ob velikem čustvenem naboju se namreč pogosto zabrišejo prednosti in slabosti,« je naravo derbijev orisal Tamše, ki je v zadnjih štirih sezonah le enkrat izgubil savinjsko-šaleški dvoboj in to prav v finalu pokala pred dvema letoma, ko se mu je delovna doba pri »osah« že počasi iztekala.