Tiskane izdaje
Velenje – Pod vtisom izgube selektorske službe jo je Boris Denič po zmagi Maribora v Velenju brez besed ucvrl v hodnike Rdeče dvorane. Zdaj bi gotovo najraje preklical trditev, da bo finalista 1. SRL dala tretja tekma. V sredo se vijoličastim v Taboru nasmiha podvig proti Gorenju, ki bo bržčas primorano tvegati s Stašem Skubetom.
Če je bil redni del sezone po rezultatski teži precej dolgočasen, je že štart končnice dvignil pritisk in postregel s presenečenjem. Ne sicer v Celju, kjer so branilci naslova s 15 goli odpravili Trimo, pač pa v Velenju, kjer je Maribor v razburljivi in živčni tekmi, bogati z zasuki, premagal Gorenje in prehodil pol poti do velikega finala.
Gorenje je brez glavnega igralca Staša Skubeta vsaj za 30 odstotkov šibkejša ekipa in je doživela šok, kakršnega si trener Gregor Cvijič nikakor ni želel le teden pred nastopom na sklepnem turnirju v pokalu EHF. Če »ose« v sredo ne bodo vrnile udarca, bo njihova morala na poti v Berlin povsem na psu, saj bo glavni cilj – vrnitev naslova – splaval po Dravi. Skube je sicer zacelil staro poškodbo stegna, vendar ga je pred tednom izdala mečna mišica, ki terja deset dni počitka. V sredo naj bi bila rehabilitacija končana, a če bi Gorenje dobilo prvo tekmo, bi Cvijič svojemu udarnemu adutu gotovo namenil še nekaj dni počitka, tako pa ga bo morda primoran vreči v ogenj in pred vrhuncem evropske sezone ter premiernim nastopom slovenske ekipe na F4 tvegati obnovitev poškodbe. Skube pa ni njegova edina skrb, zaradi bolezni ni mogel računati na Luko Dobelška in Miloša Božovića, že dalj časa je izven pogona vratar Klemen Ferlin, Jernej Papež že dolgo greje sedež na tribuni ...
Pomanjkanje razpoložljivih sil je bilo očitno v dvoboju s silno motiviranimi Mariborčani. Čeprav je prišlek iz Slovenj Gradca, mladi Rok Ovniček, na mestu organizatorja igre dobro zamenjal Janeza Gamsa in potrdil potencial, je škripalo v napadu, v katerem se Michal Szyba in Marko Dujmović nista prilagodila sistemu.
Mariboru se je manj poznala odsotnost kapetana Nikole Špelića, Žiga Mlakar in zlasti Tine Poklar sta bila na visoki ravni, Poklar je celo odločil zmagovalca v zadnji minuti. Pred tem so Mariborčani imeli večino časa prednost, po 14:18 pa so Velenjčani le prevzeli pobudo, strnili obrambo in naredili delni izid 10:1 za vodstvo s 24:19.
Pa vseeno ni bilo dovolj, gostje se niso vdali in si počasi priborili izenačenje, tekmeci pa so se preveč ukvarjali s sodnikoma in izgubljali zbranost, kar jih je na koncu drago stalo in že v štartu ogrozilo vrnitev v ligo prvakov, po kateri so jeseni tako hrepeneli. Zdaj so ji bližje mariborski rokometaši ...
»Bili smo v prednosti in zaostanku, na koncu se je srečno razpletlo. Mislim, da je bila to naša najboljša tekma v sezoni. A pred nami je še drugi polčas, če hočemo v finale, moramo še enkrat premagati Gorenje,« ostaja previden mož odločitve Tine Poklar, vesel, ker Mariu Šoštariču ob izteku časa ni uspelo ponoviti uspešnega strela prek živega zidu iz prejšnje sezone: »Ne vem, kako bi to prenesli. Izšlo se je dobro. Upam, da bo v sredo Tabor poln in da se bomo skupaj z navijači veselili največjega uspeha mariborskega rokometa.«
