Igra z ognjem

»Zdaj imamo pravo orožje, če bi bilo potrebno,« se je razveselil predsednik evropske komisije José Manuel Barroso, ko so najvišji državniki Unije potrdili sinopsis evropskega mehanizma stabilnosti. Ovojnica stalnega reševalnega sklada - skupaj gre za 700 milijard evrov - sicer ostaja nespremenjena, prav tako gotovinski vložek 80 milijard, ki pa ga bodo članice evrske skupine nakazale v petih enakih obrokih, prvega že julija 2013, ko bo ESM začel delovati.

Prvotni dogovor finančnih ministrov, ki so še na začetku tedna sklenili, da bo ob vzpostavitvi reševalnega mehanizma treba vplačati polovico začetnega kapitala, torej 40 milijard, preostali del pa v treh letnih obrokih, ni trajal niti en dan. Čeprav se je z načinom napajanja ESM strinjal tudi vselej previdni minister Wolfgang Schäuble, je kanclerka Angela Merkel že v torek zahtevala prerazporeditev plačil in jo na bruseljskem vrhu naposled tudi dosegla.

Tako bo namesto 10,86 milijarde evrov, ki bi jih evropska velikanka morala plačati kot prvi obrok, po najnovejšem kompromisu za zagon mehanizma morala nakazati 4,34 milijarde evrov. Razlika je očitna, merjena s političnim vatlom pa še bolj, kajti Nemčija bo prav takrat, ko bo v plačilo zapadel prvi obrok, sredi kampanje za splošne volitve. V Berlinu upajo, da bo enakomerneje porazdeljena obveznost povzročila manj negodovanja med državljani, čeprav visokonakladni Bild že zdaj opozarja, da bodo nemški davkoplačevalci prej ali slej morali poravnati vseh 21,72 milijarde evrov, kolikor je celotni gotovinski prispevek Nemčije, delež vpoklicanega kapitala in jamstev pa se vzpenja na neverjetnih 168 milijard evrov.

A če je Merklova na bruseljskem vrhu iztržila pomembno koncesijo, ni povsem gotovo, ali je evropski svet s to salomonsko potezo poslal pravšnji signal finančnim trgom, ki po krajšem premoru spet prežijo na razpoke v evrskem obrambnem okopu. Namesto da bi ESM za začetek razpolagal s 40 milijardami evrov gotovine, se je zagonski kapital sklada skrčil na pičlih 16 milijard. Nič čudnega torej, da so finančni izvedenci menda debele štiri ure ugotavljali, ali bodo okleščena sredstva sploh še zadostovala za zagotavljanje najvišje bonitetne ocene (AAA).

Soglasja ni bilo težko doseči, saj bo začetno finančno breme zdaj zagotovo znosnejše za vse države. Po včerajšnjem dogovoru najvišjih državnikov bo, denimo, Slovenija namesto 171,2 milijona evrov, ki bi jih bila v skladu s prvotnim sklepom finančnih ministrov dolžna plačati že čez dobri dve leti, nakazala »samo« 68,4 milijona. V podobnih razmerjih se bodo zmanjšali tudi prispevki vseh drugih članic valutnega kluba.

Prerazporeditev vplačil je toliko bolj koristna, ker so prav vse države evrskega območja, s častno izjemo Luksemburga, že v postopkih zaradi čezmernih javnofinančnih primanjkljajev. Poleg tega so si povečini nakopale tudi previsoke javne dolgove, ki jih morajo pospešeno klestiti, saj se bodo sicer izpostavile mehanizmu predvidenih sankcij. A če bodo državne finance nekoliko bolj sproščeno zadihale, pa ne kaže prezreti reakcije finančnih trgov: popust, ki so si ga dodelili državniki Unije, si utegnejo razlagati kot popuščanje vajeti v nepravem trenutku.