Tiskane izdaje
Gudmundsson dobro pozna tekmece, že kot selektor Islandije se je srečeval s Slovenci, dvakrat tudi na danski klopi. Na omenjeni tekmi v Katarju in nazadnje tik pred začetkom OI, ko je njegova ekipa na generalki izgubila z 21:22.
»Rekel bi, da so možnosti 50:50. Slovenija v zadnjem času igra dobro, krasi jo stabilnost tako v obrambi kot v napadu. Gre za mešanico izkušenih igralcev, kakršni so Zorman, Kavtičnik in Škof, ter mladih, željnih dokazovanja. Gojijo hiter in tehnično dovršen rokomet,« se zahtevnosti izziva zaveda 55-letni Gudmundsson, ki je leta 2008 z Islandijo osvojil srebrno kolajno na OI v Pekingu, izkazal pa se je tudi kot trener Rhein-Neckarja. Na vprašanje, mar niso Slovenci hendikepirani, ker nimajo visokih strelcev z razdalje, kakršnih ima sam na pretek (Hansen, Mensah, Christiansen, Søndergaard, brata Møllgaard), pa le odmahne z roko: »Tudi Slovenija ima dobre strelce, zelo prodorne in iznajdljive, kakršen je denimo Dolenec.«
Infografika: Delo
Napade organizira Morten Olsen (Hannover), najbolj učinkovit je desnokrilni Lasse Svan iz Flensburga, ki je bil dolgo časa v senci Hansa Lindberga. Slednji tu še ni zaigral. Razočaranja nad odločitvijo selektorja, da tako kot slovenski kolega Veselin Vujović tvega z zgolj enim levičarjem na krilu, Lindberg ne skriva. Če gre verjeti danski sedmi sili, v ekipi ni prave kemije, mnoge moti, ker se tuji selektor kot pijanec plota drži začrtanega taktičnega plana in od njega ne odstopa.Danska zna močno popustiti, kadar jo tekmec ujame na levi nogi. Tako je doživela huda poraza v finalih SP 2013 proti Španiji (19:35) in domačega EP 2014 proti Franciji (32:41). Prav v karizmi trenerjev bi se lahko skrivala prednost za Slovenijo, ki stavi na enotnost in srčnost. Vujović kot igralec (1984, 1988) in selektor (2000) na OI nikdar ni bil slabši kot četrti in statistike noče pokvariti. Gudmundsson mu s 174 centimetri tudi kot rokometaš ni segel do kolen …
Težavam navkljub so Danci velesila, imajo vrhunske igralce, ki v skandinavskem slogu streljajo z vseh položajev. Dobro so se upirali branilcem naslova iz Francije in imeli na začetku drugega polčasa štiri gole prednosti. »Delali smo neumne napake in ko smo se spet znašli v zaostanku, smo začeli igrati preveč tvegano. Nič ne de, lahko sem uporabil vse igralce in tako smo ohranili svežino,« poraza ni na veliki zvon obešal Gudmundsson, ki ga je kar streslo, ko je Hansen ob koncu za nekaj sekund obležal kot pokošen: »Dobil je močan udarec s komolcem v arkado, tudi šive, a sem prepričan, da bo nared.«
V vratih imajo Danci morda še največjega aduta – Niklasa Landina, čuvaja mreže Kiela. Če ne bo imel svojega dne, je vselej v pripravljenosti Jannick Green. Član Hamburga in soigralec Marka Bezjaka ni hotel vleči vzporednic s tekmo na predvečer odprtja iger. »Šlo je za ogrevanje, zdaj bo čisto drugače, za biti ali ne biti,« po Hamletovsko pravi Green, ki zelo spoštuje Slovenijo: »Igra izredno dobro, lepo jo je gledati.« Na vprašanje, ali je Danska kot dobitnica 11 kolajn z velikih tekmovanj, ki ima »score« s Slovenijo 9 zmag, 5 porazov in 2 remija, vendarle favorit, odgovarja nikalno: »Mi smo bili tretji v skupini, Slovenci drugi.«
