Izhod iz cone udobja ali boleč rez

Velenje – Ali bo Gorenje prvo sezono v ligi SEHA sklenilo s štirimi, petimi ali šestimi zmagami, ni pomembno z vidika ocene, ki bo ostala negativna. A zmaga proti Tatranu (Rdeča dvorana, 19), ekipi, ki jim je zadala prvi udarec, bi lahko bila tudi simbolična napoved boljše domače sezone, v kateri bodo Velenjčani želeli vsaj z eno lovoriko popraviti slab vtis.

Drži, da je Rdečo dvorano zapustila večina nosilcev igre, toda okrepitve (Brumen, Toskić, Mitrović) niso namigovale na tako klavrno sezono, kot jo preživljajo Velenjčani. Začelo se je z neuspešnimi kvalifikacijami za ligo prvakov in porazom v Prešovu, v pokalu EHF jim je ponagajala smola in Berlin je bil previsoka ovira. Pričakovati je bilo, da bodo močan pečat pustili vsaj v ligi SEHA, a daleč od tega. Ta čas so na 8. mestu v desetčlanski ligi in če bi nocoj izgubili še proti Slovakom, bodo predzadnji, samo pred Izviđačem, pri katerem bodo za konec gostovali čez teden ter lovili prvo in edino zmago v gosteh.

Slovenski podprvaki so v sezoni odigrali vsega 21 resnih tekem. Štirinajstdnevni premori niso bili nič čudnega, še nikdar Gorenje ni imelo toliko prostih vikendov. Ko pa bi se »ose« morale izkazati, jih ni bilo nikjer. Decembra je sicer že kazalo bolje, padel je tudi Zagreb, a forma se je pozimi izgubila. Letos pa Gorenje sploh še nima zmage!

Mladi direktor Matej Avanzo kajpak ni navdušen nad rezultati, toda zanj je prednostna naloga spraviti klub iz rdečih številk. Medtem ko reprezentanca jezdi na uspešnem valu, je Gorenje obtičalo v mlaki.

»Osebno sem zelo razočaran. Klub smo dvignili na visoko raven tako organizacijsko kot finančno, športni del pa se nikakor ne sestavi. Igralci so se znašli v coni udobja, iz katere se ne premaknejo. Smo eni redkih klubov, ki plačuje na dan valute. Ob tem smo poravnali 95 odstotkov dolgov za nazaj. Nihče od igralcev se ne more pritoževati in zdaj so oni na vrsti, da nekaj pokažejo. V vodstvu kluba in glavnem sponzorju potrpljenje je, ni pa ga v izobilju. Če se bodo nekateri vzorci ponavljali, bo pač treba zarezati v tkivo,« je retoriko zaostril Avanzo, ki gotovo ni pričakoval skoka v tako razburkane rokometne vode; odkar je pred letom in pol zapustil KZS, so se zamenjali trije trenerji in tudi rešitev z Borutom Plaskanom se ne zdi ravno posrečena.

Kaj storiti, da bi se krivulja zasukala navzgor in da bi bilo Gorenje v pokalu Slovenije (turnir bo aprila v Mariboru) in končnici lige NLB konkurenčno Celju? Ob takšni formi bosta črno-rumenim nevarna tudi Koper in Ribnica. Na preporod v naslednji sezoni se ne gre zanašati. Zvenečih okrepitev ni na obzorju, prišel naj bi le še en kakovosten desni zunanji igralec. Moštvo zapuščajo Mitja Nosan, Jože Baznik in Anže Ratajec, usmerili se bodo v perspektivne tujce in okrepili lastno rokometno šolo. Pod pogodbo ostaja večina rokometašev, med njimi kapetan Niko Medved ter reprezentančni kandidati Nejc Cehte, Klemen Ferlin, Vid Levc, Darko Stojnić. Ostajata tudi veterana Matjaž Brumen in Alem Toskić, ki nista vajena izgubljati po tekočem traku, kar slednjega še kako jezi. »Še sami ne vemo, kako smo lahko izgubili teh nekaj zadnjih tekem. Drži, da nismo bili kandidati za sklepni turnir, a morali bi imeti vsaj šest točk več. No, kar je, je. Morda se nam nekega dne vse skupaj povrne. Če potegnemo črto pod ligo SEHA, jo moramo vzeti kot pripravo za ključne tekme, ki so pred nami. Verjamem, da lahko stvari obrnemo v svoj prid in tudi nekaj osvojimo. To pa moramo dokazati že danes in prevzeti odgovornost. Proti Tatranu smo favoriti in tako se moramo obnašati. Dovolj je bilo takšnih in drugačnih izgovorov, zdaj je skrajni čas, da pokažemo svojo pravo vrednost in se oddolžimo navijačem za podporo v težkih trenutkih.«