Jok igralcev v slačilnici kot sporočilo: Vztrajaj naprej!

Branko Tamše se je dan po bolečem porazu rokometašev Celja Pivovarne Laško v Zagrebu počutil kot zvezdnik v velenjskem hotelu Paka. Someščani so z njim delali selfije, ga trepljali in mu namenjali besede spodbude. V balkanski kuhinji zanj enostavno ni bilo sladice. Po izpadu iz lige prvakov mu je ostal grenak priokus krivice, ki pa mu je le okrepil željo, da v Celju nekega dne vendarle spiše poglavje zgodbe o uspehu.

Je jutro res pametnejše od večera in po prespani noči kaj drugače gledate na tekmo v Zagrebu, po kateri ste zlili jezo na sodnika in z vsemi žavbami namazane gostitelje? Ste lahko zaspali?

Noč je bila res kratka, v miru sem si ogledal posnetek tekme, ki se ni odvijala po naših načrtih. Morda boste rekli, da nismo prikazali svoje igre, ampak dejstvo je, da nam ni bilo dovoljeno. To je bila voda na mlin Zagreba, katerega napadi so lahko trajali celo večnost. Če bi bil jaz gledalec, bi že sredi tekme zapustil dvorano, saj takšen rokomet, ki ga goji Zagreb, res ni po mojem okusu. To ni bila reklama za ta šport, s pomočjo sodnikov je Zagreb uresničil načrt. V nas se je stopnjevala napetost, kljub temu pa smo prišli do svojih minut in se vrnili v igro, skoraj izničili zaostanek osmih golov, nakar je bila končnici spet stara zgodba.

Zdi se, da vas je iztiril že semafor, ki ni deloval večino prvega polčasa?

Ko sem v četrtem razredu prvič zaigral na tekmovanju, smo videli rezultat in čas. Ne vem, kako je lahko v ligi prvakov to sprejemljivo. Prepričan sem, da je bilo namerno, že lani se je zgodilo podobno. A ni čudno, da se je po 20 minutah, ko je imel Zagreb že zadostno prednost, semafor kar naenkrat prižgal in je bilo vse v redu. Očitno je nekdo samo spet porinil kabel v vtičnico. Če vprašate mene, se tekma ne bi smela začeti, dokler ne bi bili zagotovljeni ustrezni pogoji. Delegatu se seveda ni zdelo prav nič sporno.

Kako je lahko Zagreb, ki ne sodi več med velike klube, še vedno tako vpliven v zakulisju?

Zagreb ima vrhunsko logistiko, najboljšo v Evropi, in to mu prinaša veliko ugodnosti. Resnici na ljubo pa jaz ne bi rad na takšen način prihajal do rezultatov. To ni moralno, ni pošteno.

Čemu bi Zagreb tako hrepenel po osmini finala, v kateri bo imel le majhne možnosti za uspeh?

Treba je vedeti, da vsak korak naprej prinaša več denarja iz občinske blagajne. Verjetno ni bilo naključje, da je na tribuni sedel tudi zagrebški župan Milan Bandić.

Kako močno je razočaranje?

Veliko. Vseeno pa mislim, da smo z razlogom dvorano zapustili z dvignjenimi glavami. Vzdušje je bilo fantastično, v zadnjih minutah, ko smo se približevali, se je v Areni slišalo samo Celje, Celje! Zahvaljujem se navijačem, posebej našim Florijanom, za podporo skozi celotno sezono v dobrem in slabem. Mislim, da smo se jim v dobršni meri oddolžili z igrami. Veliko tekem Celja je bilo užitek gledati, veliko je bilo lepih potez, veliko novih igralcev se je zapisalo na evropski zemljevid. Na drugi strani je bilo tudi veliko napak, kar je normalno za tako mlado ekipo. Bilo je tudi veliko motečih dejavnikov, mislim na olimpijske igre, svetovno prvenstvo, igralci so se polnili in praznili; dajale so nas poškodbe. Prvič smo izkusili ligo SEHA in bili naivni. Poglejte, mi smo ligo končali pred 20 dnevi, pa ta še vedno traja. Drugo leto, če bomo še zraven, ne bomo dovolili, da nas v prvih dveh mesecih sprehodijo po vsej Evropi, kar nam je jemalo moč za ligo prvakov. Bili smo kot ekipa iz NBA, brez treninga. Nimamo pa takšnega nabora igralcev, da bi lahko vse to zdržali. Skupek vsega je bilo, da na določenih tekmah nismo bili takšni, kot bi si vsi skupaj želeli. Če potegnem črto, je bilo več pozitivnega kot negativnega, kar so prepoznali tudi navijači in nas prišli bodrit iz vse Slovenije.

Kako so igralci sprejeli zadnji poraz, kako je bilo v slačilnici?

Slika, ki je ne bom nikdar pozabil. Bil sem ganjen, tudi šokiran, ko sem zagledal fante, tudi bronaste reprezentante, kako so jokali. Imeli so občutek nemoči in krivice, ki se jim je zgodila. Fantje se skozi vso sezono trudijo in odrekajo, potem pa se vse skupaj podre v 60 minutah. To je bila zadnja tekma te zasedbe v Evropi in želeli smo si storiti nekaj več. Škoda.

Menda ste poklicali šefa slovenskih sodnikov Andreja Juratovca in ga povprašali za mnenje o sojenju. Kaj vam je povedal?

Da če bi sodika na tekmi slovenske lige sodila tako, bi ju po desetih minutah nagnal iz dvorane in sam odsodil v kavbojkah. Mislim, da je povedal vse.

Kakšni so bili prvi odzivi vodstva kluba, ki si je za cilj zastavilo preboj v izločilne boje?

Cilji morajo biti zastavljeni malce višje, kot je realno. Žal tudi devet točk ni bilo dovolj za napredovanje. Odzivi vodilnih ljudi, predsednika kluba in predsednika pivovarne so bili pozitivni. Rečeno je bilo, da moramo strniti vrste, dvigniti glave in nadaljevati po tej poti, ki je edina pravilna. Želimo gojiti hiter in lep rokomet in ob tem brusiti mlade igralce.

Je bil to udarec za klub in ljudi, ki odločajo o denarju?

Ne, mislim, da to ne bo imelo nobenega vpliva na nadaljnje poteze. Je pa škoda, da v Zlatorogu ne bo še enega dvoboja, ker bi dvorana pokala po šivih in bi navijači prišli na svoj račun. To bi bil veledogodek za Celje in ljudi, ki skrbijo, da imamo dobre pogoje za delo. Drugi klubi, s katerimi tekmujemo, imajo vrhunske, ampak s tem smo se že sprijaznili.

Pa vas ne žalosti, ker se ne morete okrepiti z izdelanim igralcem, ki bi naredil takojšnjo razliko?

Noben trener se ne more s tem sprijazniti. Vem pa, koliko denarja stane takšen igralec in kakšen je naš mošnjiček.

Kakšna je vaša prihodnost v Celju. Po zmagi proti Rhein-Neckarju ste se zahvalili Šaleškim Graščakom. Vam je ušlo, ali je kaj na tem, da vas spet vleče v domače Gorenje?

To je bil lapsus, seveda sem mislil Florijane. Pogodbo s Celjem imam do leta 2018 in bolj ali manj je vse dogovorjeno, da sodelovanje podaljšamo do leta 2020. Srečen in zadovoljen sem v Celju. Seveda bi si želel, da bi lahko zadržali igralce, ne samo zdajšnje, ampak tudi tiste iz prejšnje in predprejšnje sezone, potem bi zares lahko imeli pomembno vlogo tudi v Evropi. Prišlo je tudi nekaj ponudb zame, ampak sem jih zavrnil. Celje mi je dalo veliko in kar nekaj sem mu že vrnil, nekaj pa še moram narediti tukaj in upam, da se nam bodo zvezde nasmehnile v bližnji prihodnosti.

Predsednik Bojan Cizej je omenil, da boste prevzeli naloge športnega direktorja. Ne zdi se ravno, da imate veliko prostega časa.

To so zamisli, ki se že uresničujejo. Razbremenil bom direktorja Gregorja Planteva, kar se tiče športnega dela: okrepitev in igralcev. Navezal naj bi stik z igralci, ki so zanimivi za klub. Nisem pa solist, vsaka odločitev bo usklajena z vodstvom.

To je precej nehvaležna naloga, športni direktor se mora pogovarjati o plačah, kar so težke teme.

To je res, zato bodo finance še vedno v pristojnosti direktorja. Jaz bom zgolj predstavil svoj pogled, o plačah se bodo pogovarjali drugi.

Torej niste vi tisti, ki s kapetanom Luko Žvižejem ne najde skupnega jezika glede podaljšanja pogodbe?

Ne. Ta debata traja že kar nekaj časa. Kot trener si želim, da bi Luka podaljšal pogodbo, odkar sem v Celju, še ni imel tako stalne forme. Kljub letom je še vedno ključen člen v ekipi. Obstaja možnost, da bo ostal pri nas vsaj še eno sezono, res pa je, da so stališča v tem trenutku še vedno precej oddaljena.

Bo Celje ostalo konkurenčno, potem ko bo v Kielce odšel Blaž Janc, poslovili pa naj bi se igralci, kot so Ivan Gajić, Arthur Patrianova, Povilas Babarskas, morda tudi Žvižej?

Zazijala bo vrzel, ki jo bomo morali zakrpati. Prihajata Daniel Dušebajev, Branko Vujović, vrača se Urh Kastelic, računamo še na kakšno mlado okrepitev ali dve. Verjamem, da bo ekipa podobno močna.

Govora je o Janu Jurečiču, levičarju iz Krke in prvemu strelcu 1. SRL; tudi o reprezentantu Janu Grebencu iz Ribnice, je kaj na tem?

Gotovo se bomo s slovenskim igralcem okrepili na desnem krilu, Jurečič je eden od treh, štirih kandidatov. Grebenc ima ponudbo Gorenja, ampak bolj ga mika v Celje. Bomo videli. Svetujem mu, da pride k nam, ker je pokazal, da je iz pravega testa.

Bo Miha Zarabec ostal?

Najverjetneje. Mi si ga želimo, on želi ostati in ima pogodbo. Zanj se zanimajo nekateri klubi, ampak ne takšni, ki bi ga premamili. Naj ostane tako.

Še vedno imate možnost nastopiti na sklepnem turnirju lige SEHA, če bo v četrtek Zagreb doma premagal Meškov. Pa si glede na zadnje dogodke v režiji belusko-zagrebške naveze to želite?

Morda se bo slišalo malce čudno, ampak jaz si niti ne želim na F4. Kdo se bo upravičeno vprašal, čemu ste potem sploh igrali to ligo. Roko na srce, bojim se, da bi se spet srečali z Zagrebom, saj bi bila tekma glede na razgreta čustva in vroče glave mojih igralcev zelo tvegana. Bolje, da se osredotočimo na domačo sceno, kmalu bo tukaj odločitev v pokalu Slovenije in naslovu državnega prvaka.

Izziv se ne zdi ravno mikaven, Gorenje vam bo glede na videno v tej sezoni težko dorasel tekmec.

Ne bi se strinjal. Gorenje ima kakovostne igralce, spočite, za njimi je veliko več kakovostnih treningov, kot smo jih imeli mi. Zelo neugodni bodo, poleg tega ne smemo podcenjevati ostalih štirih klubov v končnici: Kopra, Ribnice, Loke in Krke. Vsako gostovanje bo težko.

Pa se niste naveličali osvajanja domačih lovorik, potem ko ste že vrsto let pobrali vse?

Pokažite mi enega trenerja, ki se je naveličal zmagovanja. Novega naslova si morda zdaj želim še bolj kot v prejšnjih letih, čeprav je bil vsak težko priborjen. To je največ, kar lahko narediš v Sloveniji in splača se maksimalno potruditi. Samo prvak ima zagotovljeno mesto v ligi prvakov, v kateri želimo nekega dne pustiti močan pečat.