Tiskane izdaje
Celje – Ko se je zdelo, da so se planeti po 22 mesecih postavili v konstelacijo za končanje celjske hegemonije v rokometni deželi, se je ekipa Branka Tamšeta uprla zakonom fizike in pokazala, da je moč kolektiva, nemerljiva z znanimi enotami, močnejša od znamenj. Gorenju nikakor ne uspe rešiti enačbe, s katero bi uprizorilo veliki pok.
»Kdaj sploh, če ne zdaj?«, so si govorili navijači Gorenja, ki so po lepi zmagi proti Mariboru v večjem številu kot običajno prišli podpret svoje moštvo. Če bi kdo moral biti utrujen, so to Celjani, ki že nekaj časa delujejo v napornem ritmu sreda-sobota in imajo več težav s poškodbami. Če bi kdo moral biti moralno na psu, so to spet Celjani, ki so doživeli bridka poraza z Zagrebom in Wislo v ligi prvakov. Toda prav gostitelji so imeli v finišu svežino in elan, Velenjčani pa svinčene noge in glave. Verjetno drži, da jih je ležerni ritem s šibkimi tekmeci uspaval in jih prepustil samozadostnosti. Drugače je, ko se pretepaš z zagrebškimi in poljskimi hrusti, kot če se greš igro mačke z mišjo proti Sevnici in Dobovi ...
Naslednjič šele februarja 2016
Nič se ne zgodi samo od sebe in Gorenje je pozabilo, da mora vzeti usodo v svoje roke. Glede na razpoloženost vratarja Benjamina Burića (18 obramb) bi moralo imeti do 44. minute vsaj pet golov naskoka, pa je bilo le 17:17. »Črno-rumeno kot eno«, je eden od sloganov velenjskega kluba, a ekipa je ob vstopu v zadnjo četrtino razpadla na prafaktorje, v osmih minutah položila orožje in zaostala za sedem golov. Frustracije so prerasle že v kompleks in zmagovita celjska serija se bo nadaljevala globoko v tretje leto, saj bo naslednji derbi šele 27. februarja 2016 v Rdeči dvorani.
Najhujša nočna mora vsakega trenerja so tehnične napake, zaradi katerih se napadi končajo brez strela. Gorenje jih je storilo 20 in mnoge izvirajo iz pomanjkanja samozavesti. Kot da Velenjčani ne bi resnično verjeli, da lahko ujamejo izmuzljivo zmago proti Celju, pa četudi je to bilo brez Mihe Zarabca, ki predstavlja vsaj 30 odstotkov moči ekipe.
Rakava rana: levi zunanji položaj
Uganka, ki jo bo moral rešiti Gregor Cvijič, če želi Gorenje popeljati vsaj do ene zmage proti Celju, če že ne do naslova prvaka, in se tudi izkazati v pokalu EHF (do prvih tekem je še mesec in pol), je na levi strani napada, ki je jalova. V Celju sta z leve strani Niko Medved in Anže Ratajec skupaj zmogla tri gole, na desni strani so jih Michal Szyba, Nejc Cehte in Mario Šoštarič 13. Trije levi zunanji igralci – Marko Dujmović ne igra, Miloš Božović le za vzorec, Blaž Nosan slabo – v napadu niso imeli nikakršnega učinka. »Dejstvo je, da so težave na levem 'beku'. To, kar imamo, imamo. Ti fantje so najboljši za nas in vsi skupaj se moramo potruditi, da bodo dodali svoj delež v igri. Potem bo vse lažje,« nad trojico nikakor ne bo obupal Cvijič, ki bo moral odkriti tudi recept proti obrambi 5-1 in morda tudi sam poskusiti z globljo različico, kadar stvari ne tečejo, kot bi si želel. Rezerve so bile tudi na črti, saj si Gorenje ni priigralo niti ene sedemmetrovke.
Ivan Gajić je obranil nekaj ključnih žog, a štirikratni strelec Luka Žvižej je bil igralec tekme, saj je znova zaustavil Staša Skubeta, pri tem pa mu je bil v veliko pomoč Luka Dobelšek, ki po prihodu iz Velenja igra kot prerojen in je zabil izjemen gol iz nasprotnega napada, ko se je tekma lomila. Priključitev Arthurja Patrianove je ojačala levo stran napada in spretni Brazilec bo očitno tvoril dober tandem s Povilasom Babarskasom, ki je višji in lahko zadane tudi z desetih metrov. Mnogi so dvigali obrvi, ko se je Litovec iz Avstrije preselil v Celje, toda jasno je, da paše v Tamšetov sistem in je čvrst steber v osrčju obrambe.
S Patrianovo veliko lažje
»Vsi okrog nas so govorili kriza, kriza, kriza. Kakšna kriza!? V ligi prvakov smo igrali proti zelo močnim ekipam. Vedeli, smo da moramo proti Gorenju biti vseh 60 minut na maksimalni ravni. V nekem trenutku je Gorenje padlo na 70 odsotkov in takrat smo si priigrali odločilno prednost. Slejkoprej se je moralo zgoditi,« je razliko med moštvoma pojasnil Babarskas, ki se je razveselil družbe Patrianove. »Veliko lažje je. Če jaz ne zadenem gola, pride on in zadene; jaz se lahko za pet minut spočijem, premislim in potem zadenem tudi jaz,« se glasi enostaven recept Babarskasa, ki tudi proti Flensburgu ne bo vrgel puške v koruzo: »Če imamo možnosti za zmago? Vedno imamo možnosti. Smo mlada ekipa, od katere nikdar ne veš, kako se bo odzvala. Psihologija je čudna stvar.«
David Razgor je igral 60 minut in bil motor celjske ekipe, tudi njemu se je odvalil velik kamen od srca po lepi zmagi. »Zelo težko bi nam bilo, če bi izgubili še to tekmo. Naporen ritem nas je malce utrudil, ampak smo zbrali dovolj moči in v pomembnih trenutkih smo bili dovolj mirni,« je Razgor zmago pripisal srcu in hladnim glavam: »Obramba je bila skozi vso tekmo zelo dobra. V prvem polčasu se nam ni uspelo odlepiti predvsem zaradi obramb gostujočega vratarja. V nadaljevanju pa smo mi dobili pomoč v vratih in to je bilo odločilno. Zdaj nam bo lažje potovati v Flensburg.«
Janc: Vrhunska zmaga
Raznovrstni Blaž Janc, ki je bil nevaren tudi iz zunanjega položaja, je v času, ko se je tekma lomila, sicer zastreljal (tretjo) sedemmetrovko za Celjane, a to ni bilo usodno. »Vsi smo vedeli, kaj ta tekma prinaša. Za največji derbi pri nas ni težko najti motivacije. Dvakrat smo nesrečno izgubili v ligi prvakov, ampak smo se pobrali. Glave so najpomembnejše, zbrali smo se in trdo trenirali, kar je bilo poplačano. Res smo zgrešili veliko preveč 'zicerjev', toda na koncu se to ni poznalo. Čestital bi celotni ekipi in vodstvu za taktiko. To je bila res vrhunska zmaga,« je bil na prikazano ponosen mladi zvezdnik, ki mu samozavesti ne manjka: »Prepričan sem, da se bomo dvignili in zmagovali tudi v ligi prvakov, morda že v Flensburgu. Borili se bomo po najboljših močeh in bomo videli, kaj nam to prinese.«
