Tiskane izdaje
Zreče – Dean Bombač je opravil priprave za EP 2012 in SP 2013, pa obakrat kot zadnji izpadel s seznama potnikov, zdaj naj bi v Katarju le dočakal krst na velikem tekmovanju. Bil je zelo pomemben mož v kvalifikacijah za SP, v tujini pa si nabral dovolj izkušenj, da lahko nosi težko breme pri organizaciji slovenskega napada.
Koprčan prizna, da bi bil nesrečen, če bi od selektorja Borisa Deniča še tretjič zapored slišal slabo novico. »Skoraj nihče ne more biti povsem prepričan, da bo izbran. Tukaj nas je 22 in vsak se mora dokazovati iz dneva v dan. Dvakrat sem že pogoltnil cmok in tiho čakal priložnost,« se želi med 17 izbrancev uvrstiti Bombač, ki je v štirih letih zbral 37 reprezentančnih nastopov.
Ironično, prvič se je zares izkazal na verjetno najslabši tekmi Slovenije v zadnjih letih. Njegovih šest golov v Ukrajini novembra 2013 ni moglo preprečiti poraza, ki je skoraj pomenil Deničevo slovo. Od takrat je šlo samo še navzgor. »Ukrajina je bila res prelomnica. Pomemben korak je bil tudi, ko sem se odločil oditi v Minsk, kjer sem še bolje spoznal Deničev sistem. Potem pa še tista zmaga proti Madžarski, ki je naš rokomet vrnila na zemljevid ...,« se je mejnikov spomnil »Deki«, ki mu gre odlično pri Pick Szegedu. Drugi madžarski klub si je že zagotovil osmino finala lige prvakov, saj ima šest zmag in le poraza proti Kielcam Uroša Zormana. Bombač je dosegel kar 47 golov, kar ga uvršča na visoko 11. mesto med strelci LP. »Res sem presenečen, da sem se tako hitro ujel. Govorili so mi, naj bom pripravljen v prvi sezoni greti klop. Očitno mi je ekipa pisana na kožo. Pravijo, da sem prvi, ki mu je trener (Španec Juan Carlos Pastor, op. p.) namenil vseh 60 minut. Rad me ima in jaz mu to vračam,« se nad ničemer ne more pritoževati Bombač, ki je na Madžarsko prišel po nekajmesečni izkušnji v Franciji pri Aixu trenerja Zvonimirja Serdarušića.
Ker kapetan Zorman ni več v najboljših rokometnih letih, ker Marku Bezjaku nagaja poškodba in ker bo Sebastian Skube deloval na levi strani, utegne imeti 25-letnik pomembno vlogo na mestu srednjega zunanjega igralca: »Uroš je najbolj izkušen med nami in mora biti zraven, saj je že njegova prisotnost za nas zelo pomembna. Prepričan sem, da bo z Bezjakom vse v redu. Verjamem, da sem si v tujini nabral dovolj izkušenj in da lahko počasi že stopim v njune čevlje.«
Velik del slovenske javnosti pogreša Miho Zarabca, a Bombač najbolje ve, kako je sestavljena Deničeva piramida, v kateri na višji stopnici od celjskega virtuoza stoji tudi Staš Skube: »Miha igra v Celju odlično in ljudem je bolj na očeh kot mi iz tujine. A tudi je sam v nekem intervjuju povedal, da ve, kako to gre. Vsak športnik mora pač prehoditi svojo naravno pot. Jaz sem denimo čakal štiri leta. Prepričan sem, da Zarabcu ne bo treba toliko.«
Slovence pred odhodom v Katar čakajo tekme z Dansko, Švedsko in Islandijo, na katerih rezultat ne bo v ospredju. »Pravi športnik ne pozna prijateljskih tekem, vselej bomo skušali zmagati. Turnir na Danskem bo dober pokazatelj naše forme. Pomembno je, da se čim bolje uigramo in sproti napredujemo,« pravi mladi očka male Emme, ki si v Katarju obeta visoka mesta: »Pričakujem, da se bomo s Španijo merili za prvo mesto v skupini. Belorusija nam je že prekrižala načrte in tudi Katar z vsemi tujci bo doma nevaren, vendar nam ne bi smela delati preveč preglavic. Kot ekipa smo od omenjenega poraza v Ukrajini dozoreli in nikogar ne bomo več podcenjevali. Če bomo pravi, lahko pridemo daleč.«
Nekateri reprezentanti – Gajić, Dolenec, Cehte, Skok – so že bili v Katarju in pri Bombaču ni manjkalo veliko. Ko je neslavno propadel Cimos, je bilo tudi to v igri, a je za razliko od Boruta Mačkovška, ki je zaradi mika naftnih dolarjev izpustil odločilno tekmo z Belorusijo v kvalifikacijah za EP, izbral reprezentanco: »Takrat sta bili na sporedu tekmi v Nemčiji. Denar mi ni bil tako pomemben in odločil sem se dati prednost reprezentanci.«
Zvestoba dresu z državnim grbom se mu je že obrestovala in »Deki« zdaj v bogato deželo prihaja po trnovi, a najbolj naravni poti.
