Lahko igramo z velikimi

Vsaka osvojena točka je pomembna, še bolj pa je pomembno sporočilo te tekme.

Objavljeno
19. januar 2016 00.44
Zoran Jovičić
Zoran Jovičić
Pred tekmo s Španci, ki jih na velikem tekmovanju še nikoli nismo premagali, bi bržčas vsi podpisali tudi remi, ne pa tudi po takšnem razpletu. Zmago so imeli naši rokometaši na dlani, a se, žal, ni izšlo. Kljub temu jim ne gre ničesar očitati, šli so na glavo, borili so se do zadnjega. Tudi Deanu Bombaču ne gre ničesar očitati, čeprav je storil usodno napako. Odigral je izjemno tekmo, 59 minut in pol je bil odličen in to je želel še nadgraditi z odločilnim golom. V preveliki želji je izpadel naivno, a tudi to je cena neizkušenosti. Nenazadnje je bila to njegova prva tekma na velikem tekmovanju, v kateri je bil levji delež odgovornosti na njegovih plečih. Tudi takšne zapravljene priložnosti so dobra šola in čeprav ni bilo zmage, bi njemu in celotni ekipi čestital, ker so odigrali veliko partijo.

Vsaka osvojena točka je pomembna, še bolj pa je pomembno sporočilo te tekme. Vajeti je imela večinoma v rokah mlajša generacija naših reprezentantov, ki so po bolečem porazu s Švedi to pot videli, da se lahko postavijo po robu tudi tekmecem iz najvišjega kakovostnega razreda, kar Španci nedvomno so.

Na igrišču smo videli generacijski preskok, a tudi to, da starejši reprezentanti niso za v staro šaro. Strelski izplen Luke Žvižeja je bil brezhiben, odigral je zelo dobro tekmo in čestitam mu, ker je po številu golov za izbrano vrsto postal slovenski rekorder. Tudi zanj mi je škoda, da nismo zmagali.

Je bila pa ta predstava zelo lepa iztočnica za naprej. Zdaj igralci in selektor Veselin Vujović vedo, da ni nepremagljivih tekmecev in so gotovo pridobili na samozavesti, ki jo je morda načela tekma s Švedi. Ob tem pa ima Slovenija v svojih vrstah še veliko rezerv. Na tem je treba graditi pred odločilno tekmo z Nemčijo. Nadaljevati je treba s takšno igro, željo in voljo. Proti Špancem se je s strelom z razdalje vendarle prebudil Borut Mačkovšek, upam, da je pridobil dovolj samozavesti, da bo še bolj nevaren za tekmečeva vrata. Morda mu bo v dodaten navdih tudi tekmec, saj si ta čas kruh služi v Nemčiji. Več lahko pokažeta tudi še Uroš Zorman in Miha Zarabec. Med vratnicami se je dobro znašel Matevž Skok, morda bo proti Nemcem kakšno obranjeno sedemmetrovko dodal še Gorazd Škof.

Nemci? Gledal sem jih proti Španiji. Telesno so zelo močni, stavijo na obrambni zid 6-0, večji del njihove igre pa je »šablonski«. Veliko igrajo tudi na krožnega napadalca, kar je Špancem uspelo presekati. Imajo mlado ekipo, ki je še bolj neizkušena kot naša, njihovi vratarji niso boljši od slovenskih, mi imamo tudi bolj ustvarjalne igralce, a to nas ne sme zavesti. Pot do zmage namreč vodi prek največjih nemških odlik. Treba se bo boriti 60 minut, odločilna je lahko vsaka žoga, vsak strel, vsaka obramba. Zmagali bomo le, če bomo bolj vztrajni in disciplinirani kot Nemci. Mobilizirati bo treba vse moči, samo Mačkovšek s streli od daleč ali lahka konjenica s preigravanjem ne bo dovolj. Sestaviti bo treba zmagovito mešanico, glavno pa je, da se fantje zdaj zavedajo, da sami odločajo o svoji usodi.