Leto čudežev naj kar traja, Celjani so pripravljeni

Celje – Mladost je norost, skače čez jarek, kjer je most. Potem ko je zgrešila švedsko brv, je mlada ekipa Celja Pivovarne Laško preskočila poljski veletok. Zmaga proti evropskim prvakom iz Kielc bi se lahko izkazala za Rubikon, ki bo pivovarje po treh letih spet pripeljal v osmino finala lige prvakov. 

Boleča domača poraza proti Kristianstadu in Zagrebu navijačev nista prikovala na naslonjače, v Zlatorogu se je zbralo rekordno število gledalcev v sezoni, skozi prste 4000. Za zvestobo so bili bogato nagrajeni, bili so priče izjemnemu zasuku v zadnjih 15 minutah, v katerih so Celjani po zaostanku s petimi goli z golom Luke Žvižeja dve sekundi pred koncem prišli do senzacionalne zmage, prve v LP po septembru lani. S parom točk so se vrnili na 6. mesto in se mu zlepa ne bodo odrekli. Če bodo nadaljevali v tem slogu in prekrižali račune Vardarju in/ali Rhein-Neckarju, morda v zadnjem kolu 9. marca niti ne bodo potrebovali zmage v Zagrebu.

Drama je že postala zaščitni znak igralcev trenerja Branka Tamšeta, odkar so elitno tekmovanje začeli s tesno zmago proti Zagrebu. Pri Rhein-Neckarju so bili na pragu velike točke in jo izgubili zavoljo fantomskega prestopa Gala Marguča. Dobili so jo v Kristianstadu, ko je tri sekunde pred koncem zadel Blaž Janc, prav celjski biser pa je bil osmoljenec revanše, ko je z neumnim prekrškom podaril zmago Švedom. Hitchcockovski dramaturški lok sta imeli tudi tekmi z Meškovom, ki sta se obakrat končali z delitvijo točk. V Belorusiji so v desetih minutah nadoknadili tri gole zaostanka, v Celju v treh minutah in pol štiri gole. Proti Kielcam so prekosili sami sebe in evropske prvake ugnali po zaostanku s petimi goli sredi drugega polčasa.

Še dobro, da so bronasti reprezentanti pravočasno spoznali, da se na lovorikah ne da počivati. Borut Mačkovšek je bil v življenjski formi, več v zraku kot na tleh, izsilil je tudi ključni prekršek Uroša Zormana. Spominjal je na tvorca čudeža v Parizu ... »Sproščen sem bil, nisem čutil pritiska, trener nam je rekel, naj uživamo in se ne obremenjujemo z rezultatom. Tudi po visokem zaostanku se nismo vdali in zaigrali podobno kot proti Hrvatom,« je podvig v Bercyju podoživel »Maček«, ki ga je EHF postavila v idealno sedmerko 11. kola. Tudi Miha Zarabec je bil odličen in bil podajalec junaku tekme Žvižeju, čigar sedmi gol je decibele dvignil na mejno vrednost. »Dobili smo eno tekmo in nič še nismo naredili. Čakajo nas peklenski tedni, v katerih se bo pokazalo, iz kakšnega testa smo. Pomembno je, da se naša forma vzpenja, na tem moramo graditi,« pred vnovičnim padcem v cono ugodja svari Zarabec, na katerega je letelo največ očitkov: »Zavedam se, kako deluje slovenska javnost. Nimaš kaj, čim prej se je treba pobrati iz brezna.« V 2. polčasu sta se zbudila Blaž Janc in Žiga Mlakar, nezgrešljiv je bil Marguč. »Po dveh težkih porazih smo se dvignili in premagali evropskega prvaka, kar je fantastično. Dvorana je ponorela in zdaj je spet vse odprto,« so se obzorja zjasnila Jancu, ki ni bil prizanesljiv do novih delodajalcev in tudi njega je prešinil déjà vu iz Francije: »Nekaj čudnega je v zraku letos, čudeži se dogajajo. Naj kar trajajo, mi se bomo vedno borili do konca.« »Končno se nam je nasmehnila sreča, srce in borba sta nas popeljala do zmage,« pa je bil ponosen srčni Mlakar.

Celjane jutri čaka zadnja tekma v ligi SEHA proti Tatranu in zmaga bi jim ohranila lepe možnosti za nastop na F4. Potrebovali pa bodo nekaj pomoči rivalov iz Velenja ali Zagreba, ko bodo gostili Meškov. Liga prvakov je vseeno prioriteta. Če morda ne bo kruha v soboto v Skopju, pa bodo 2. marca doma proti Rhein-Neckarju morda že imeli zaključno žogo za veliki met. Trener Tamše: »Vesel sem, da se je nekaj igralcev dvignilo. Apetiti bodo zdaj spet zrasli v višave, jaz pa se zavedam, da še nismo tam, kjer si želimo biti. Bo pa moje delo po takšni zmagi veliko bolj prijetno.«