Levjesrčni Slovenci po plus šest na pragu mondiala

Celje – Zmagoviti val, ki so ga zajahali v Malmöju z uvrstitvijo na OI, še naprej nosi slovenske rokometaše. Norveški, četrti z zadnjega eura, so z izjemno obrambno predstavo v Celju dovolili zgolj 18 golov. Če bodo v sredo v Stavangerju podobno odločni, se bodo veselili nastopa na svetovnem prvenstvu prihodnje leto v Franciji.

Hrabre spremlja sreča in ni bolj pogumnega moža, kot je Veselin Vujović. Ne samo, da selektor zaradi lažjih poškodb v ekipo ni uvrstil Uroša Zormana in Vida Kavtičnika, po njegovih besedah najboljša slovenska rokometaša, na tribuni je pustil tudi Gašperja Marguča in Maria Šoštariča, vroči krst pa namenil Blažu Jancu, osamljenemu igralcu na desnem krilu; pa tudi Niku Henigmanu, ki še v Ribnici pogosto greje klop. Odločitev se je izkazala za zadetek v polno: Janc je bil s šestimi goli najboljši strelec, Henigman je sprožil tri projektile v norveško mrežo. Prvi zadetek za 13:10 je dosegel po devetih sekundah igre … »Res sem vesel svojih prvih golov, upam, da bom nadaljeval v tem slogu,« je ponos omilil tremo pri igralcu, ki ni vajen pozornosti sedme sile: »Reprezentanca potrebuje zadetke z devetih metrov,« je pristavil 21-letni rokometaš in razkril skrivnost uspeha: »Trener mi je dejal, naj bom sproščen in igram tako, kot da sem v Ribnici.«

Rezerv je veliko, kar pet sedemmetrovk so zapravili Slovenci, dve Dean Bombač. »Dve 'živi žogi' nam je ujel vratar, kar res ni za pohvaliti, a če bi me kdo vprašal, ali bi sprejel zmago za šest golov, ne bi odlašal,« se je reka konec dober, vse dobro, oprijel »Deki«, ki pa se zaveda, da še ni – konec: »Pred nami je še drugi polčas. Nočem govoriti preuranjeno, rado se nam zalomi, ko to najmanj pričakujemo, zato moramo ostati mirni in se dobro pripraviti na revanšo,« opozarja Koprčan, ki je slišal nekaj krepkih od Vujovića, ko ga je po četrtini jalove tekme posadil na klop.

Ko je Miha Zarabec, ki se je izkazal pri vodenju napada, nonšalantno izvedel kazenski strel in je vratar še njemu prijel lobano žogo, je film skoraj počil Gorazdu Škofu. No, vroča kri ni naredila škode in nadomestni kapetan ni mogel prehvaliti soigralcev v polju. »To je to, fantom lahko samo čestitam. Držati to obrambo skozi 60 minut res ni mačji kašelj,« je bil s trdnostjo obrambnega zida zadovoljen Škof, ki je v prvem polčasu z nekaj obrambami preprečil, da bi tekmeci po vodstvu s 7:6 nevarneje ušli.

Da je »Vuja« mislil resno, ko je dejal, da bo ob dilemah dajal prednost igralcem iz domače lige, se je najbolj nazorno pokazalo, ko je bila sredi drugega polčasa na igrišču zgolj zasedba iz 1. SRL – Lesjak, Cingesar, Henigman, Zarabec, Mlakar, Janc, Blagotinšek. Zlasti slednji se je v prvem polčasu izkazal tudi v napadu, izkoristil vse tri strele in priboril dve sedemmetrovki.

Tudi zaradi neugodnega termina Zlatorog še zdaleč ni bil poln, toda vzdušje v njem je bilo izvrstno. Navijači so se hitro nalezli slovenske bojevitosti in večji del drugega polčasa stali na nogah ter skakali od navdušenja, ker njihovi ljubljenci niso popuščali niti za pet in Norvežanom niso pustili do sape. Z ekstremno globoko obrambo, ki je bila pogosto kar mož na moža, so povsem razorožili Skandinavce. Četudi takšna igra terja ogromno energije, je Vujović z mnogimi rotacijami ohranjal svežino in tako se Slovencem niso prikradle črne minute. Še več, proti koncu tekme so si ustvarili najvišjo prednost, ki v praksi pomeni celo sedem golov, saj je malo verjetno, da jih v Stavangerju ne bi dosegli vsaj 19.

Vujović je iz svojih Slovencev, ki so junija pogosto izgledali kot izžete »cunje«, ustvaril Balkance, kar je vsaj v rokometnem žargonu kompliment. Imeli so najvišjo stopnjo drznosti in bojevitost, hkrati pa se držali igralnega načrta. Težave v napadu, ki so bile zlasti očitne v prvih desetih minutah, po katerih je bil rezultat 1:1, so več kot uspešno nadoknadili v obrambi. V drugem delu pa jim je steklo tudi v napadu, Janc je po nasprotnem napadu poskrbel za prvo vodstvo s tremi goli (11:8) in potem je ponovil vajo za 19:15. Jure Dolenec je zatem zvišal na plus 5, po novi Jančevi kontri pa je na semaforju pisalo končnih 24:18. Norvežani so imeli minuto in pol zadnjega napada, vendar jim fanatični Slovenci niso dali zadoščenja zadnjega gola.

Ko je Vujović po sestanku v slačilnici prišel nazaj na igrišče, so ga novinarji in fotografi obkolili z vseh strani. Med hvaljenjem svojih fantov se je obregnil tudi ob obisk: »Upam, da je vsem tistim Celjanom, ki se niso odločili priti na tekmo, zdaj vsaj malce žal. Ta reprezentanca si zasluži igranje v polni dvorani.«